DRŽAVNA SLUŽBA Direktorica ADS Anita Markić v komisije večinoma imenuje Hrvate in Srbe, od pet članov je eden Bošnjak

Agencija za državno službo BiH je v letih 2023 in 2024 izvedla več kot 50 javnih natečajev, na katerih je bilo zaposlenih 221 oseb v institucijah Bosne in Hercegovine, in sicer 88 Srbov, 74 Bošnjakov, 54 Hrvatov, štirje iz vrst drugih in eden neopredeljen.

Po pregledu, v katerega je imela vpogled Novinska agencija Patria, so v petčlanskih komisijah, ki se imenujejo iz vrst zaposlenih v instituciji, v katero se zaposluje (dva člana), in treh članov, ki jih predlaga ADS, Bošnjaki najpogosteje zastopani z enim članom, zelo redko pa z dvema članoma komisije. Od petih članov komisije je očitno, da niti dva Bošnjaka ne moreta biti prevladujoča v natečajnem postopku.

To kaže tudi nacionalna struktura, ki jo je Agencija za državno službo BiH posredovala v odgovoru na poslansko vprašanje Jasmina Emrića januarja letos. Tako je bilo za natečajne postopke v letu 2024 imenovanih 530 oseb, največ članov iz vrst Hrvatov 185, nato Srbov 179, Bošnjakov 163, iz vrst drugih pa trije.

V odstotkih je to videti takole: 34,91 % Hrvatov, 33,77 % Srbov, 30,72 % Bošnjakov, 0,57 % drugih je sestavljalo komisije za sprejem državnih uslužbencev in imenovanje vodilnih državnih uslužbencev.

Zanimivo je, da se veliko število članov komisij ponavlja, oziroma da agencija zelo pogosto imenuje iste ljudi v večino komisij, kar je razvidno iz odločb, v katere smo imeli vpogled in jih je agencija posredovala poslancu.

Tako so bili od septembra 2023 do konca maja 2025 v komisije za sprejem državnih uslužbencev najpogosteje imenovani Sanja Jokić v desetih komisijah, Edin Huskić v devetih, Jure Zovko, Igor Bevanda, Emina Jahić, Azra Kost v osmih komisijah, Edin Mukinović, Nemanja Gojković, Saša Žuža, Žana Primorac, Goran Mišković, Sanja Jelić-Širić v sedmih, Marijana Galić, Dražan Primorac, Irina Krtalić, Ana Rašo, Željko Bogut v šestih in tako naprej...

Tudi v času prejšnjega direktorja Nevenka Akšamije in aktualne direktorice Anite Markić (HDZ BiH) ni bistvene razlike v sestavi komisij. Bošnjaki so minimalno zastopani, zato ne preseneča niti neravnovesje Bošnjakov v institucijah BiH.

Konec julija je v Predstavniškem domu PS BiH končno potekala razprava o nacionalni strukturi zaposlenih po več kot dveh mesecih od zahteve za nujno sejo. Čeprav je bila pravilno povabljena, se direktorica Markić ni pojavila, da ne bi morala odgovarjati na vprašanja poslancev.

Še bolj zanimivo pa je, da je Markić na poslansko vprašanje Šemsudina Mehmedovića, ki ga je postavil konec junija 2025 in v katerem je zahteval, da se mu dostavijo kopije odločb o imenovanju članov komisij za izbor državnih uslužbencev za javne razpise od septembra 2023 do 28. maja 2025, posredovala nenavaden odgovor.

„V zvezi z dajanjem odgovora na zastavljeno poslansko vprašanje opozarjamo na člen 171. Poslovnika PD PS BiH, ki jasno določa, da niti vprašanje niti odgovor ne smeta presegati enega standardnega lista formata A-4. Ker odgovora na zastavljeno vprašanje ni mogoče posredovati v skladu z zgoraj navedenim členom Poslovnika, prosim, da vprašanje prilagodite oziroma ga postavite tako, da bomo lahko odgovorili v predpisani obliki,“ je navedla Markić v svojem odgovoru konec julija.

Vendar je Markić januarja letos Emriću posredovala odgovor na več kot 60 straneh, vključno z vsemi odločbami in imeni članov komisij, zato ni jasno, kako se je vmes premislila in se zdaj sklicuje na Poslovnik, razen če ji je bilo svetovano, naj tako odgovori.

Prav tako, ko je Emrić zahteval nacionalno strukturo zaposlenih v institucijah BiH, je večina državnih institucij posredovala odgovore in tabele na več straneh, tudi tisti, ki niso, so posredovali obrazložitev na vsaj dveh straneh.

Kako je mogoče, da Markić v samo pol leta na isto poslansko vprašanje odgovarja na povsem dva različna načina, pri čemer zavrača posredovanje zahtevanih dokumentov, čeprav gre za javne natečaje.

Markić je februarja letos posredovala podatke o nacionalni strukturi zaposlenih v Agenciji za državno službo BiH, tudi takrat se ni sklicevala na Poslovnik, čeprav je bil odgovor na več straneh.

Od 27 zaposlenih v agenciji je deset Srbov, osem Hrvatov, sedem Bošnjakov, dva druga. Zdi se, da bi bilo treba popravljanje nacionalnega neravnovesja v škodo Bošnjakov začeti prav pri ADS in Markić.

(A. Vrabac)