Država ali stranka: Je čas, da Čović in Izetbegović odstopita s položaja predsednika HDZ BiH in SDA?

Piše: Amra Varatanović

V samo nekaj dneh so se na bosansko-hercegovski politični sceni odnosi med političnimi voditelji razburkali do te mere, da je BiH grozil popoln zastoj. Svoje zaskrbljenosti niso skrivali niti mednarodni uradniki. Odnosi so se posebej zaostrili med voditeljema koalicijskih strank SDA in HDZ BiH Bakirjem Izetbegovićem in Draganom Čovićem. Kar je dodatno zapletlo situacijo v tem primeru, je tudi to, da gre za dva člana Predsedstva BiH.

Obstaja nevarnost, da se bodo porušeni odnosi odrazili tudi na delo samega Predsedstva BiH. Kajti kako lahko strankarski voditelji, ki se medsebojno obtožujejo, skupaj vodijo državo, če ni zaupanja, o katerem se v zadnjih nekaj tednih samo govori. Priče smo ostri retoriki, sporočilom o ogroženosti enega naroda, delitvi ozemlja, referendumih, tretji entiteti. Tako so govorili strankarski voditelji, dva od njih pa sta tudi del državnega vrha.

Prav v teh primerih se kažejo vse pomanjkljivosti opravljanja državniških in strankarskih funkcij. Bo zaradi strankarskih interesov trpela država? Sama stavba Predsedstva BiH je bila tolikokrat zlorabljena za medstrankarske dogovore, za to pa nihče ne odgovarja.

Rešitev bi lahko in morala biti v odpovedi strankarskim funkcijam za čas predsedniškega mandata. Še je čas do volitev leta 2018. Toda o tem nihče ne govori. Zanimivo je, da je Čoviću v sosednji Hrvaški všeč marsikaj, ne pa tudi to, da sta predsedniška in strankarska pozicija nezdružljivi.

Predsednica Hrvaške Kolinda Grabar Kitarović je po prevzemu mandata odstopila iz članstva v HDZ. Po Ustavi Hrvaške in členu 96 predsednik republike ne more opravljati nobene druge javne ali poklicne dolžnosti. Po izvolitvi predsednik odstopi iz članstva v politični stranki.

V BiH je čisto nasprotje. Vsi trije člani Predsedstva BiH so ob prevzemu mandatov opravljali tudi funkcije predsednikov strank. Od konca novembra 2015 Mladen Ivanić ni več predsednik PDP.

Od nedržavniškega vedenja Izetbegovića in Čovića je največ profitiral predsednik RS in SNSD Milorad Dodik. Od Izetbegovića je dobil denar, zagotovil položaj RS v Koordinacijskem mehanizmu, nato pa se je umaknil. Ko se je situacija razvnelo, je Čoviću obljubil podporo za tretjo entiteto. Nato se je začela medijska vojna dveh članov Predsedstva. Ko je šlo predaleč, je Izetbegović sporočil, da se ne bo več sestajal sam s Čovićem, in takrat je povabil Fahrudina Radončića, predsednika SBB, tretjega koalicijskega partnerja, naj se usedejo skupaj. In medtem ko je čakal Radončića z dopusta, je Izetbegović spet prek medijev poslal sporočilo Čoviću. Pozabil bo jezo. Kot tisto otroško: Mir, mir, mir, nihče ni kriv. Država pa naj še malo počaka.