Država BiH ni na avtopilotu, ampak pospešeno propada

Napisala: Amra Vrabac

Od najhitreje vzpostavljenega sveta ministrov BiH januarja 2023. država Bosna in Hercegovina ni dobila nič drugega kot najhitrejše propadanje.

Desetkovane institucije, dodatno narušeno nacionalno ravnovesje v škodo Bošnjakov, številni strankarski direktorji na položajih, čeprav jim je potekel mandat, zasežene institucije zaradi neznanja novih partnerjev iz Trojke, oslabljen državni varnostni aparat, slaba zunanja politika so BiH pahnili v ospredje centrov moči, in to zdaj predvsem v verskem kontekstu, ne pa kot kandidatko za članstvo v Evropski uniji ali priključitev Natu.

Danes se o BiH v mednarodnih krogih v Bruslju, prek Londona, Berlina do Washingtona govori kot o problemu, ki bi lahko vsak trenutek eskaliral.

Pritiski in lobiranja Dragana Čovića in Milorada Dodika ter njunih lobistov v ključnih centrih moči so obrodili sadove. Vse bolj se omenja konec Daytonskega mirovnega sporazuma in nova teritorilna ureditev. Eni delajo na neodvisnosti entitete Rs, drugi bi etnično čist 'tretji entitet' in pravico do hrvaškega člana Predsedstva BiH. Med dvema ognjema sta Bošnjaka.

V samo enem letu je državna oblast ali tisto, kar je od nje ostalo, kot je bila s silo mednarodnega dejavnika sestavljena, Bosno in Hercegovino ter njene državljane pripeljala na sam rob prepada.

Tri državne policijske agencije, ki so ključne za varovanje meje in boj proti terorizmu ter vsem oblikam organiziranega kriminala, so bile v zadnjih treh letih kadrovsko in materialno desetkovane. Medtem ko so se državne agencije osipale, je meja postajala vse bolj prepustna, tako da se danes soočamo s tisoči migrantov, ki prihajajo v BiH ali ki jih Hrvaška vrača čez našo mejo. Hkrati so krepili entitetni MUP Rs, kantonalne MUP-je, medtem ko je Federalno upravo policije politika povsem unazadila, o čemer potekajo postopki v POSKOK-u. Tisto, kar je bilo zamišljeno kot temelj ohranjanja varnosti Federacije BiH, je postalo predmet preiskav, za stanje v FUP-u pa nista kriva ne Dodik ne Čović, ampak napačna bošnjaška politika.

Ministri Trojke več mesecev molčijo o očitnem etničnem čiščenju državnih institucij od Bošnjakov, tam, kjer jih je, če niso poslušni Trojki, pa so tarča disciplinskih postopkov, mobinga, groženj in kazni.

Od 18 direktorjev, ki jih je imenoval svet ministrov BiH v mandatu 2023-2025, so samo trije Bošnjaki. O institucijah, kjer direktorjem poteče mandat, a še vedno vodijo iste, smo napisali na desetine člankov. Med njimi ni Bošnjakov.

Paraliza Doma narodov PS BiH traja že leto dni, vse kaže, da se bo to nadaljevalo, čeprav Čović napoveduje novo večino za spremembe volilnega zakona BiH.

Svet ministrov BiH mesece ne sprejema zakonov, ki jih zahteva Evropska unija, niti dveh, ki bi zaustavila uvrstitev na sivi seznam FATF-a.

Trojka je Bošnjake z napačno in nedoraslo politiko ter popuščanjem Dodiku in Čoviću na več ključnih točkah potisnila v kot, iz katerega je težko izstopiti. Če je bila do njihovega prihoda na oblast država na avtopilotu, je zdaj začela pospešeno padati.

Dodik, opogumljen z obiski centrov moči, ponovno napoveduje samostojnost Rs, Bošnjake in muslimane pa predstavlja kot problem brez ustreznega odgovora. Tisti, ki so nas pripeljali do kritične točke, pa sporočajo, da bodo v tem primeru od sramu pobegnili. Da nimajo sramu, smo videli tudi takrat, ko so bili pripravljeni lagati, da Dodik ni preklinjal genocida v Konjicu. Dva priče s tega sestanka pa se po tem nista nikoli več udeležila koalicijskih sestankov.

Volilno leto se je šele začelo, Bošnjaki pa morajo bitke voditi na več frontah. Tako na notranjem kot na zunanjem, da se škoda zmanjša in država ohrani. Če že ni prepozno...