Drugi kot hočejo, jaz pa ne morem več molčati!

Znani bosanski igralec Emir Hadžihafizbegović je napisal odprto pismo, v katerem je odprl svojo dušo. To pismo, ki se je pojavilo na družbenih omrežjih, novinarska agencija Patria prenaša v celoti, brez kakršnih koli popravkov. 

Bošnjak Džemaludin Latić fašist, Bošnjak Mušan Topalović vojni zločinec, Bošnjaška politična stranka SDA odgovorna za agresijo na Bosno in Hercegovino in pokol lastnega naroda, Bošnjaška ulema se bori za denar, Bošnjaški ministri kradejo, Bošnjaški generali kriminalci na Krajini, Bošnjaki so pomendrali tri tisoč Srbov v Sarajevu, Bošnjaška podjetja tihotapska, Bošnjaška armada je klala po Grabovici, Bošnjaki v zveznem MUP-u nesposobni, otroci iz mešanih zakonov nezaželeni v Bošnjaški vojski, Bošnjaki majorizirajo Hrvate v Travniku in Varešu, Bošnjaška primitivnost je napolnila Skenderijo ob uživanju ob Jusufu Islamu, Bošnjaki dvigajo roke za Veliborja Ostojića, Bošnjakinja, zavita kot prikazen, tavlja po Titovi ulici. No, naj vam Bošnjaki, naj vam poteptajo zastavo, če ste tako izprijen narod.

Ne pretvarjamo se, ko ljubimo

Tako o tebi pišejo "vakuumirani" bošnjaški ljudje. O tebi, ki si bil pregnan, mučen, ponižan, o tebi, ki si na rokah nosil mrtvega otroka in ki si prosil morilca, da bi s tabo spil kavo, da bi ga vprašal za razloge, zakaj je ustrelil lobanjo tvoje hčerke, o tebi, ki so te v Batkovićih križali med dvema džipoma, o tebi, ki si osvobajal Vlašić in bos po nogah gazil Uno, o tebi, ki si Pejanovića pazil bolje kot lastno mater, o tebi, ki ljubiš ilahije in kateremu so posilili mater, o tebi, kateremu dedka in babico pokopavajo na pokopališču za "tujce" s pogledom na operno hišo v Sydneyju, o tebi, ki moliš in praznuješ Bajram v Oslu in Stockholmu, o tebi, ki se ne pretvarjaš, ko rečeš, da ljubiš Jova Divjaka, Dragana Vikića in Nenada Markovića, o tebi, ki si s svojim dostojanstvom prišel na vrh civilizacijske piramide.

Ti, torej, imaš takšne prvake, sram te mora biti. In defetizem je tvoja opredeljujoča kategorija in če bi se po naključju ne branil in ohranil domovine, nikoli nobena slaba beseda s začetka tega besedila o tebi napisana ne bi bila.

In zato, ker si takšen, Bošnjak, ker ni bilo po nečigavem, zato, ker te je ustvarjalec "Islamske deklaracije" popeljal v najslavnejšo epopejo nacionalne samobitnosti, zato, ker je prekrižal nečigavo geopolitično matriko, po kateri si, Bošnjak, kozmetična napaka in tuje telo, na transferzali Aten-Dunaj, zato, ker v svojo malo deželo pripelješ Pavorottija, Milansko skalo, Kasparova in Bono Voxa, in zato, ker si v resnici en dober narod, nečiji koncepti pa ne prenesejo dobrih narodov, ne prenesejo tistih, ki tepih krompiruške razdelijo s celim stopniščem in ki iz svoje bede, nekje na poti Tuzla-Teočak, pristavijo kavo in prinesejo hurmašice ekipi švedske televizije. In zato, ker si dober, ne hudoben, zato, ker se ne skladaš z nečigovo sliko o islamu in ker iz tebe ne morejo narediti nove Alžirije, moraš biti kaznovan. Če ne v vojni, boš potlačen v miru.

V ta namen bodo storili naslednje:

Prvič: Zadevo o agresiji omilite, jo preusmerite na tir mednacionalnih konfliktov.

Drugič: Štiri leta trajajoče orgije barbarov po Bošnjaški koži blažite z naročenimi besedili o Kazanih in Grabovici.

Tretjič: Aktivira Pejanovića, ki je končno izrinjen iz grma in čigar izprijeno sporočilo o tem, kako bo osebno vrnil krvavega vladiko Kačavendo v Tuzlo, preko katerega so Bošnjaki lahkotno prešli, samo potrjuje tezo o Srbih po naročilu, itd.

Vse to zgoraj napisano, dragi moj Bošnjak, jasno govori o tem, da je skrajni čas, da tudi v miru prevzameš svojo usodo v svoje roke.

Tvoja politična heterogenost in nacionalna atmosfera zdaj, že povsem gotovo, grozi, da te popeljeta v kolektivni mazohizem. Kajti biti tako neargumentirano pljuvan zadnjih sto dni, biti tako devalviran in po vojni spet poniževan, in pri tem ne reagirati, pomeni biti Bošnjaški idiot in, ker dolgo čakam, da namesto mene reagirajo moja vlada, moja stranka, moji vojaški starešine, moji razseljeni begunci, moji poslanci, moji ministri, in ker tega ne storijo, sem moral s tem pismom zaščititi sebe in svojo Bošnjaško družino.

Neverniki in domači izdajalci

Moj oče, moja pokojna mati, moj brat, moja žena, moja dva otroka in jaz, nismo Bošnjaki iz zgodbe svetovnih nevernikov in domačih izdajalcev. Molk kot prelomna točka bošnjaškega intelektualca in njegovega mentalnega sklopa me razjeda bolj kot vsaka laž, napisana o nas. Vi, Bošnjaška inteligenca! Vas pozivam. Vi, ki se skrivate za nekakšnim kvazi potrpežljivostjo, teorijo neukrepanja, lažno principialnostjo in že obrabljeno, samo vam lastno, usmiljenostjo, mi postajate resnično zoperni. J.. vas in vaše promocije knjig, okrogle mize in uveljavljeno zakulisno praznogovorjenje o ogroženosti bošnjaškega bitja. Premagajte enkrat stoletne strahove in stopite pred ta narod! Stopite za najbolj poštene duše na svetu in jim pomagajte. To vam je farz in če se temu narodu ponovno zgodi kaj slabega, boste slabši krivci kot Milošević in Tuđman skupaj.

Podpisnik teh vrstic se globoko zaveda hinavščine morale, ki je zajela in uničuje del Bošnjaškega tkiva, zaveda se soseskega sindroma dela bošnjaške oblasti, katerih končne posledice so duhovna ničnost. Dobro vem, kako so nam nekateri Bošnjaški ministri skorumpirani in kako v stranki SDA obstajajo določeni paraziti, ki kompromitirajo idejo Bosne. Toda vse to ni razlog, da nam podtikajo kokošje jajce in da nas na isto raven postavljajo zločin, sodobni civilizaciji neznan, napram, res je, očitnim pomanjkljivostim v delu koordinacije vojaškega vrha in nadrejenih enot v Armiji BiH. Ta prevarantska igra balkanskega pokra, kjer po vrsti hočejo, da nam podpisujejo isto odgovornost za vojno kot našim sovražnikom, bi lahko uspela, če bomo mi Bošnjaki, živina, spet molčali.

Smo narod, ki že leta živi pod izsiljevanjem. Šestletna klavstrofobija nas je potlačila, da sta inferiornost in kompromis postala naša konstanta, naša stanja. Obračunajmo se že enkrat s stoletnim šejtanom, ki kroži po našem metabolizmu. Strahom pred lastnim mnenjem. Potrgajmo v sebi genetske kode iracionalne panike, kaj bodo, kar bomo povedali, rekli drugi. Naša usoda, da se kot Bošnjaki rodimo v teh paranoičnih okoljih, je veljaven razlog, da moramo biti močni in pogumni, ne pa da dopuščamo, da nam po peklu in dvesto tisoč mrtvih bratov in sester en politik drži predavanje o sumljivi vojni vlogi mesta.

Boj se nadaljuje

Drugi kot hočejo, jaz pa ne morem več molčati. Hočem misliti in hočem povedati, kar mislim. Mislim, da je Pejanović izgubil pridobljeno zaupanje. Mislim, da je Mušan Topalović od začetka agresije bil heroj tega naroda in da je v neprištevnem stanju storil nekatere stvari, ki jih ni smel in ki so ga stale življenja. Mislim, da ni primerno in dobro sovražiti ljudi, kot je Marko Vešović, ampak tudi, da je Džemaludin Latić eden najpomembnejših Bošnjakov, ki se je rodil v zadnjih petdesetih letih. Mislim, da so Slaviša Šućur, Miro Lazović, Mladen Vojičić Tifa, Predrag Paša Pašić, Perica Simonović, Mišo Božić (predsednik SGV Tuzla) parametri srbske poštenosti. Mislim, da je moj predsednik Alija Izetbegović najbolj moralen človek na planetu, pa tudi, da ni smel dovoliti, da se Drugi kongres SDA spremeni v farso.

Mislim, da je Atif Dudaković največji bosanski junak, Emin Pivić in Hamdo Abdić pa najsvetlejša primera, kako se ljubi in brani domovina. Mislim, da dober del bosanskohercegovskih medijev dela po naročilu tujih obveščevalnih služb in da bi bilo dobro Miljenka Jergovića vrniti v Bosno. Mislim, da je Haris Silajdžić vzor Bošnjaške pameti in da je v zadnjih nekaj nastopih v bosanskih medijih dokončno s sebe snel hipoteko narcisoidnega in "tečnega" politika.

Mislim, da bi se na območju Federacije moral sprejeti zakon, po katerem bi bil vsak zasebnik dolžan izplačati določeno denarno nadomestilo za enega demobiliziranega borca brez zaposlitve. In sploh ni pomembno, ali je to, kar mislim, pravilno ali pomembno. Naj resnico in resnost tega besedila ugotovi nekdo drug.

Boj se nadaljuje

In da meni ne bi čez dvajset let klali družine v Srebrenici, pregnali sorodnike iz Brčkega in Bosanskega Broda, poslali sorodnike iz banjaluškega bonluka, da perejo perilo po hotelskih pralnicah države Illinois, vse zaradi njihove pripadnosti Boštvu in Islamu, da se iz mojega lepega naroda ne bi delali norce in da mi pijani Angleži ne bi gazili zastave, bom svoj boj nadaljeval. Kakšen bo izid, ne vem, vem pa, da bom imel miren spanec, ker bom izpolnjeval vsaj obveznosti do Boga in svojega naroda.

Naj bo sram tiste, ki to zmorejo, pa nočejo.

Emir Hadžihafizbegović