Dr. Đokanović o reformi: Državljani naj upravljajo s svojim denarjem in izbirajo, kje se bodo zdravili

Ugledni sarajevski pediater, zdravnik na UKCS dr. Dragan Đokanović je v pogovoru za Patrijo predstavil svoj pogled na reformo zdravstvenega sistema v Bosni in Hercegovini, ki bi po njegovem mnenju morala biti “resna, korenita in celovita”.

-Reforma zdravstvenega sistema v Kantonu Sarajevo, če želi kanton biti prvi v BiH, ki to stori, se mora začeti s preoblikovanjem obstoječega zdravstvenega sklada, in sicer tako, da zavarovanci začnejo upravljati s svojim denarjem.

Ni nujno, da gre za stoodstotno razpolaganje z lastnim denarjem, saj bodo vedno obstajale kategorije prebivalstva, ki preprosto ne morejo delati niti zaslužiti in jim mora država za zdravljenje zagotoviti denar iz svojega proračuna, vendar jim država (s sprejetjem in izvajanjem zakonov) tudi del denarja zavarovancev usmerja za njihovo zdravljenje, pravi dr. Đokanović.

Pojasnjuje, da ko bo zavarovanec upravljal s svojim denarjem, bo lahko izbiral tako zdravnika kot zdravstveno ustanovo, v kateri bo poiskal zdravniško pomoč.

-V takšni situaciji so tako zasebne kot državne zdravstvene ustanove enakopravne in v položaju, da so izbrane; da pošteno delajo in pošteno zaslužijo.

Resnega projekta zdravstvenih reform v Kantonu oziroma celotni Bosni in Hercegovini ni mogoče izvesti brez finančne podpore EU oziroma kreditnih sredstev, za katera sem prepričan, da bi jih za resen projekt dobili s precejšnjimi olajšavami.

Ta sredstva bi morala pod popolnoma enakimi pogoji prejemati tako državni kot zasebni zdravstveni sektor. Reformirani zdravstveni skladi bi bolj spominjali na banke kot na obstoječe sklade. Zavarovanci bi imeli svoje zdravstvene kartice, tako kot imajo zdaj tekoče račune, in bi pazili na količino denarja, s katerim v vsakem trenutku razpolagajo, pravi dr. Đokanović.

To bi jih, poudarja, močno prisililo, da več razmišljajo o ohranjanju lastnega zdravja!

-V relativno kratkem času bi se vse zdravstvene ustanove, tako zasebne kot državne, navadile na novonastali "trg" in preživele bi tiste, ki si to zaslužijo.

Od trga seveda ne bi bile odvisne državne bolnišnice; obstajale bi na državnem denarju, zbranem iz davkov, in določenem odstotku denarja zdravstvenih zavarovancev, v katerih bi se zdravili le tisti državljani, ki niso sposobni delati in zaslužiti.

S takšnimi spremembami zdravstvenega sistema bi za nami ostali nehumani časi, v katerih so bolni hodili po zdravje z enega konca države na drugega, medtem pa so mimo bližnjih mest in medicinskih centrov, kjer bi lahko dobili ustrezno zdravstveno varstvo.

Napovedane spremembe zdravstvenega sistema v Sarajevskem kantonu so kozmetične narave, gredo v škodo nekaterim kategorijam prebivalstva, kot so šolski otroci, študenti, policisti... Tudi tu je oblast "ujela" denar zdravstvenih zavarovancev in za ta denar ima svoje zdravstvene ustanove, ki se jih je zdaj odločila malo "prestrukturirati".

Vse me to spominja na nedavni primer v KCUS, ko je generalna direktorica s svojimi ljudmi ujela denar od zdravniških članarin in se odločila, da z njim "prestrukturira" zdravniško zbornico. V glavnem isti ljudje, "okrepljeni" s trenutno ministrico za zdravje, so vodje napovedane "reforme" zdravstva v kantonu.

Naj spomnim, da je bilo treba denar od zdravniških članarin vrniti zdravnikom. Prav tako je treba denar zdravstvenih zavarovancev, s katerim oblast trenutno suvereno razpolaga in ga, kot kaže, nima namena "prestrukturirati", nekega dne vrniti zdravstvenim zavarovancem, zaključuje dr. Đokanović.