Dragulj južne Hercegovine džamija Kotezlije Muje

Na poti proti Trebinju iz smeri Ljubinja na pobočju hriba Lipnica, na desni strani ceste, le 2 kilometra pred Popovim poljem v vasi Kotezi stojijo ostanki mošeje.  

Ljudska tradicija pravi, da je to najstarejša mošeja v južni Hercegovini, ki je bila po ustnem izročilu zgrajena s strani Kotezlija Muje, ki je poleg mošeje zgradil tudi mekteb, ter je bil sam pokopan v grobu, ki se nahaja pred pročeljem mošeje.

V Kotezih so poleg te mošeje med turško vladavino zgrajeni tudi omenjeni mekteb, dve cisterni, trije stolpi, več čardakov in stanovanjskih objektov. Od vseh teh objektov je malo ostalo, večina je skoraj izginila, tisto malo ostankov pa še nekako stoji, zaraslih in v zelo slabem stanju.

Edini, kolikor toliko ohranjeni objekt je sama mošeja, ki je zgrajena v središču kraja in njen valjast, kamnit minaret, še danes stoji kljubujoč času.

Osnova mošeje je štirikotnik, zunanje velikosti 7,70 metra krat 10,10 metra, z dvema oknoma v steni od mihraba in vrat, ter po enim majhnim na vrhu drugih dveh sten.

Zgrajena je bila iz lomljenega kamna, vezanega z apnom, njeni zidovi pa so bili debeli 0,65 metra. Štiri-kapna, lesena streha je bila krita s kamnitimi ploščami. Ob sami mošeji stoji tudi cilindričen, posebej izstopajoč minaret, ki je prav tako zgrajen iz lomljenega kamna, ter ima streho, ki je znotraj obložena z rdečo opeko.

Na vrhu minareta se nahajajo štiri majhna okna, s katerih se je nekoč slišal ezan. Kamnit mihrab, ki se nahaja na jugovzhodni steni mošeje, ima polkrožno vbočeno nišo širine 0,93 metra in višine približno 2,20 metra, ki je na vrhu obokana.

Okvir niše se dviga iz telesa stene za približno 15-20 cm in ima širino 1,55 metra in višino približno 2,70 metra.

Mošeja ima v svojem haremu več grobov s starimi nagrobniki brez napisov, sestavni del kompleksa mošeje pa sta dve cisterni, ki sta bili zgrajeni neposredno ob mošeji na njeni severovzhodni strani. Jugozahodno od objekta mošeje se nahajajo ostanki mektebske zgradbe, v kateri se je nahajalo tudi stanovanje za muallima.

Objekt z zunanjimi gabaritnimi merami približno 5 krat 10 metrov, je bil zidan iz klesanega apnenčastega kamna. Med uporom v Hercegovini (1875.-1878.) je bila mošeja znatno poškodovana in porušena je bila njena streha. Na fotografiji, ki datira iz obdobja pred letom 1939, je vidno, da je bil objekt mošeje popravljen in krit. Iz članka, v katerem je opisan obisk reisu-l-uleme Fehima ef. Spahe skozi Hercegovino in obisk Kotezov, se lahko sklepa, da je bil objekt mošeje v funkciji.

Mošeja je ponovno stradala leta 1942, ko je bila z nje odstranjena streha, ter porušena tudi mektebska zgradba, v kateri se je nahajalo stanovanje za muallima, kar je povzročilo kasnejše progresivno propadanje zidnih struktur, tal objektov, oken in vrat ter na splošno notranjosti teh objektov. Mošeja in mekteb sta od takrat izven funkcije. Ni podatkov, da bi bila popravljena in se ne vzdržujeta.

Objekt pod zaščito države

Z odločbo Zemaljskega zavoda za zaščito spomenikov kulture in naravnih redkosti NR BiH št. 104/50 iz leta 1950, je bil objekt postavljen pod zaščito države. Daljnega leta 1954 je takratni Zemaljski zavod za zaščito spomenikov kulture in naravnih redkosti NR BiH opravil tehnično snemanje objekta in izdelal projekt rekonstrukcije mošeje v Kotezih, medtem ko je leta 2003 Komisija za ohranjanje nacionalnih spomenikov BiH razglasila za gradbeno celoto - nacionalni spomenik.

Na ta nacionalni spomenik se uporabljajo ukrepi zaščite in rehabilitacije, določeni z Zakonom o izvajanju odločb Komisije za ohranjanje nacionalnih spomenikov, ustanovljenih v skladu z Aneksom 8 Splošnega okvirnega sporazuma za mir v Bosni in Hercegovini ("Uradni list Republike Srbske", št. 9/02).

Vlada RS nezainteresirana za obnovo

Na žalost, Vlada Republike Srbske, ki je bila dolžna zagotoviti pravne, znanstvene, tehnične, administrativne in finančne ukrepe za zaščito, predstavitev in rehabilitacijo tega nacionalnega spomenika, ki poleg mošeje obsega tudi mekteb, dve cisterni in harem ob mošeji, vključno z obodnimi zidovi, tega ni storila.

Prav tako je bila dolžna zagotoviti sredstva za izdelavo in izvedbo potrebne tehnične dokumentacije za rehabilitacijo nacionalnega spomenika, česar prav tako ni storila.

(Jasmin Kreso)