Dragan Lukač starejši od zakona: Z brisanjem štirih Bošnjakov s seznama kandidatov je kršil tudi ustavo FBiH

Po tem, ko je direktor-upokojenec Zvezne uprave policije Dragan Lukač ravnal nezakonito in s predlaganega seznama 15 najuspešnejših kandidatov odstranil štiri Bošnjake ter na njihova mesta postavil Hrvate in enega kandidata, ki se je izjasnil kot ostali, so pravni strokovnjaki opravili analizo in ugotovili, katere zakone je Lukač kršil, piše agencija Patria.

Analiza je bila opravljena na podlagi Lukačevega demantija pisanja medijev, v katerem navaja, da je ravnal v skladu z zakonom.

Direktor Lukač se je pri izbiri kandidatov skliceval na člene 41. odstavek 1, 43. odstavek 1, točki 2 in 4 ter člen 11. Zakona o notranjih zadevah FBiH (Uradni list FBiH 81/14) in člen 53. odstavek 3. Zakona o policijskih uslužbencih FBiH (Uradni list FBiH št. 27/05, 70/08 in 44/11).

Člen 41. odstavek 1 pravi: „Upravo policije vodi direktor uprave policije.“

To sploh nima nobene zveze z razpisom in sprejemom kandidatov, ki niso in ne bodo do konca šolanja del te uprave, torej ne vpliva na izbiro kandidatov za zaposlitev niti na njegovo vodenje uprave.

Člen 43. v odstavku 1 pravi: „Pri vodenju uprave policije direktor policije opravlja naslednje naloge:“

2) Samostojno načrtuje, vodi, nadzoruje in usmerja celotno delo uprave policije.

Lukač je imenoval Komisijo za izbor kandidatov, katere delo je nadzoroval in usmerjal, saj je Komisija del Uprave policije.

4) Sodeluje pri pripravi predpisov iz pristojnosti Uprave policije.

Direktor je pripravil „Pravilnik o načinu in razporedu testiranja kandidatov in sistemu točkovanja v postopku izbire policijskih uslužbencev“ št. 09-8822 z dne 11. 8. 2016, ki ga zdaj s svojimi dejanji krši, čeprav ga je sam predpisal.

Pripravil je tudi „Kriterije o metodu, načinu in sistemu točkovanja, testiranja kandidatov in preverjanja telesne sposobnosti“ št. 09-8933 z dne 11. 8. 2016, ki jih prav tako ne spoštuje, saj za zaposlitev predlaga kandidate z manjšim številom osvojenih točk na testiranjih, ki jih je sam predpisal.

Člen 11., na katerega se prav tako sklicuje, glasi:

„Struktura zaposlenih v Federalnem ministrstvu in Upravi policije odraža nacionalno strukturo prebivalstva po zadnjem veljavnem popisu prebivalstva v Bosni in Hercegovini.

To se nanaša na zaposlene v ministrstvu in upravi. Ne na ljudi, ki se šele prijavljajo za delo. Tudi ta člen ne bi bil sporen, če se direktor ne bi skliceval na popis prebivalstva FBiH namesto BiH, kot tudi ni sporno, da v razpisu to ni navedeno kot pogoj za zaposlitev niti struktura zaposlenih v FUP-u, česar kandidati ne morejo vedeti. Celo v obrazcu piše, da izjava po tej osnovi ni obvezna. Torej, če kandidat nič ne izpolni, po čem bi potem direktor odločal ali bi to sam sklepal, kot je zdaj odločil, kdo je kdo? In na koncu, kateri popis je veljaven v BiH. Tisti iz leta 1991 ali ta iz leta 2013?

In zadnji člen, na katerega se Lukač navezuje pri svojem „izboru kandidatov“, je člen 53. odstavek 3), ki pravi:

Pritožba zoper odločbo komisije za izbor: (3) „Šele ko policijski odbor odloči o vseh vloženih pritožbah, vodja odobri končni seznam vseh kandidatov, predlaganih za zaposlitev.“

Torej, seznam, ki ga je odobril, ni končen. Pusti, da Policijski odbor odloči, vendar je že pred to odločitvijo vzel zakon v svoje roke in določil seznam, čeprav je vse, kar je storila komisija, popravil, in šele po pritožbah je kot direktor lahko in smel ukrepati, kar je razvidno iz tega člena v besedi „vodja“. Da je tako, kažejo členi zakona in njegovega pravilnika, ki jih je zavestno obšel.

Člen 51. Zakona o policijskih uslužbencih (Uradni list FBiH št. 27/05) odločno določa pravila postopka izbire kandidatov. Torej zakon, ne pravilnik, ki ga je sprejel direktor in ki je podzakonski akt. Odstavek 4 tega zakona določa obveznosti komisije in namen njenega obstoja:

Člen 51. Pravila postopka izbire

(4) Komisija za izbor:

a) določi vsebino testov iz odstavka 2. tega člena, ob odobritvi vodje;

b) določi končni rezultat za vsakega kandidata na podlagi skupnega seštevka rezultatov vsakega od testov;

c) z odločbo izda seznam kandidatov, ki so pristopili k testiranju;

d) predlaga kandidate, ki imajo največje število točk s seznama iz točke c) tega odstavka, za zaposlitev v skladu z razpisanim številom prostih delovnih mest.

Obide direktor tudi člen 52., ki mu nalaga, da navede seznam točk kandidatov, ki so zaključili testiranje (kar je komisija storila), nato pa tudi kandidate, ki jih je komisija na tem seznamu točk predlagala za zaposlitev.

Člen 52. Obvestilo

(1) Policijski organ objavi na svoji oglasni deski seznam z rezultati, doseženimi na vsakem testu, kot tudi končne rezultate vseh kandidatov, ki so pristopili k testom, najkasneje v roku trideset dni od dne zadnjega testiranja. Na seznamu točk se navedejo tudi kandidati, ki so uspešno zaključili testiranje in kandidati, ki so predlagani za zaposlitev.

(2) Kandidat, ki je pristopil k testiranju iz člena 51. odstavka 2. tega zakona, ima neoviran dostop do rezultatov svojih testov.

Prav tako je kot pravi „umetnik“ direktor obšel tudi člen 35. Zakona o notranjih zadevah FBiH (Uradni list FBiH 81/14), ki pravi:

Člen 35. Delo policijskih uslužbencev

Delo policijskih uslužbencev je podvrženo nediskriminaciji po kakršnem koli osnovu, kot so spol, rasa, barva kože, vera, etnično ali socialno poreklo, povezava z narodno manjšino, politično ali drugo mnenje, lastnina, rojstvo ali drug status.

Lukač je izvedel neposredno diskriminacijo po tem členu, v demantiju pa se sklicuje na „prisego“. Direktor je policijski uslužbenec, mar ne?

Člen 89. Zakona o notranjih zadevah FBiH (Uradni list FBiH 81/14) v členu 89. Kršitve službenih dolžnosti direktorja policije stoji:

4) Dajanje neresničnih podatkov, ki vplivajo na sprejemanje odločitev pristojnih organov.

7) Prikrivanje dejstev o načinu izvršitve službenih nalog.

11) Opravljanje dejavnosti, ki niso v skladu z interesi Federalnega ministrstva in Uprave policije oziroma s katerimi se krni ugled Federalnega ministrstva in Uprave policije.

14) Izdajanje odredb, katerih izvršitev bi predstavljala kaznivo dejanje.

15) Diskriminacija pri opravljanju dolžnosti na podlagi rase, barve kože, spola, jezika, vere, politične ali druge opredelitve, nacionalnega ali socialnega porekla ali po katerem koli drugem osnovu.

Lukač je presegel svoje pooblastila in storil disciplinski prekršek. Lukač je zavestno obšel spoštovanje členov zakona, s čimer je storil tudi tri kazniva dejanja in sicer:

- Samovoljnost (člen 370 KZ FBiH),

- Zloraba položaja ali pooblastil (člen 383 KZ FBiH) in

- Kršitev enakopravnosti pri zaposlovanju (člen 279 KZ FBiH)

in na koncu Ustava F BIH, ki v GLAVI II, členu 2, točki d) dobesedno navaja: „prepoved vsake diskriminacije, ki temelji na rasi, barvi kože, spolu, jeziku, veri ali prepričanju, nacionalnem in socialnem poreklu“ in s čimer je ogrozil tudi osnovno človekovo pravico do dela štirih kandidatov s izvajanjem prav te diskriminacije.

Lukačevo brisanje delovne dobe

Po uradni spletni strani FUP-a je Dragan Lukač rojen leta 1956 v Bosanskem Šamcu. Na Filozofski fakulteti v Sarajevu je diplomiral leta 1979 in pridobil naziv profesorja filozofije in sociologije. V policijski službi je neprekinjeno od leta 1982. Po teh navedbah ima Dragan Lukač 62 let starosti in 35 let aktivne službe.

Če se upošteva, da imajo policijski uslužbenci beneficiran delovni staž 4 mesece na leto, oziroma da se 12 mesecev šteje kot 16, potem s preprosto matematiko sklepamo, da ima policijski uslužbenec že po 30 letih aktivnega staža 40 let pokojninskega.

Torej, Lukač bi moral biti pred 5 leti upokojen. Lukač ima 46 in pol let delovne dobe, če mu prištejemo še teh 5 z beneficijo. Spomnimo, Lukač je leta 2010 zahteval brisanje dela staža, da bi se izognil upokojitvi. Preiskovalni organi, kot tudi Tožilstvo KS, so prejeli na desetine prijav zoper Lukača, vendar do danes ni bilo nobene reakcije.

Objavljamo dokumente, v katerih je vidno brisanje staža.