Dr. Stevanović kandidat SDP: Moj cilj je ustaviti pritiske političnih veljakov na zdravstvo

Prim.dr. Dragan Stevanović, ugledni internist in dolgoletni uslužbenec Splošne bolnišnice „Prim.dr. Abdulah Nakaš“ v Sarajevu, ki je med prvimi javno spregovoril, da bi ustavili ukinjanje Splošne bolnišnice, v pogovoru za novinarsko agencijo Patria razkriva svoje motive, zakaj se je kandidiral za svetnika v Občini Centar na prihajajočih lokalnih volitvah.

Dr. Stevanović je na listi SDP-ja, njegov edini in izključni motiv za ta korak pa je „poskusiti pomagati pri napredku medicine in zaščiti zdravstvenih delavcev“.

PATRIA: Ste ena redkih strokovnih oseb, ki je prva javno spregovorila in animirala javnost pri preprečevanju ukinjanja Splošne bolnišnice „Abdulah Nakaš“, kar je bil načrt dr. Sebije Izetbegović, direktorice UKCS-ja in nekdanje direktorice Splošne bolnišnice. Kakšno je sedaj, ko to gledate iz te perspektive, stanje in kaj se dogaja v Splošni bolnišnici?

STEVANOVIĆ: Z izjavami najvišjih funkcionarjev v Kantonu Sarajevo je Splošna bolnišnica „Prim.dr Abdulah Nakaš“ kot javna zdravstvena ustanova s kantonalnim pomenom jasno opredeljena v sistemu zdravstvenega varstva v Kantonu Sarajevo in kot taka ni predvidena za ukinitev ali pripojitev drugim zdravstvenim ustanovam. To je uradni stav. Vendar vas moram spomniti, da so se vse aktivnosti v zvezi z ukinjanjem Splošne bolnišnice januarja letos odvijale v odtujenih centrih politične moči, tiho in brez vpogleda javnosti, in mislim, da ta ideja v teh centrih moči ni opuščena.

Samo zaradi srečnih okoliščin, da smo prišli v posest dokumentov, s katerimi je bilo dejansko že zaključeno ukinjanje Splošne bolnišnice, kar je bilo formalno treba le še potrditi skozi institucije oblasti (te dokumente imam še vedno na varnem mestu), in da smo animirali strokovno in drugo javnost ter medije, je bil ta proces ustavljen.

Zaradi neobstoja jasnih, objavljenih in premišljenih stališč o t.i. „Reformi zdravstvenega sistema v Kantonu Sarajevo in širše“ se še vedno na različne načine izvajajo neformalni pritiski na Splošno bolnišnico, s čimer se otežuje njeno delo in vsakodnevno delovanje.

O pogojih, v katerih trenutno deluje Splošna bolnišnica, vas prosim, da se podrobneje pogovorite z aktualnim vodstvom, saj je le-to pristojno, da vam poda najkonkretnejše informacije.

Samo oceniti morem, da se bo v prihodnje, seveda odvisno od rezultatov lokalnih volitev v KS, pritisk na delo Splošne bolnišnice in prizadevanja za njeno ukinjanje v večjem ali manjšem obsegu nadaljeval, dokončni izid pa bo predvsem odvisen od vpliva širše javnosti.

PATRIA: Kako komentirate dejstvo, da se je dr. Izetbegović pohvalila z zmanjšanjem števila zaposlenih, glede na to, da je 146 ljudi manj na UKCS-ju, kar je veliko število zdravstvenih delavcev. Je v zdravstvu res preveč zdravnikov in medicinskega osebja?

STEVANOVIĆ: Žal je dnevna politika široko prodrla v vsakdanje življenje v javnih zdravstvenih ustanovah in mnoge aktivnosti se uporabljajo za dnevno politično promocijo. V situaciji, ko ne obstajajo jasne in objavljene vizije in načrti prenove zdravstvenega sistema v KS, se glede na dnevno-politične potrebe in politični marketing dogajajo tudi takšna sporočila.

V Kantonu Sarajevo zagotovo primanjkuje zdravnikov, zlasti visoko usposobljenih in specializiranih. Po moji oceni se zmanjšuje kakovost in obseg zdravstvenega varstva, ki ga nudimo občanom Kantona, odliv najbolj usposobljenih pa je očiten, bodisi v zasebno prakso bodisi v tujino.

Deloma je odhod zdravnikov z UKC Sarajevo posledica tudi stroge uporabe obstoječe Pravilnika o dopolnilnem delu zdravnikov, kar je popolnoma v redu, saj je očitno, da se do sedaj ta Pravilnik vsaj na UKCS-ju ni izvajal. Drugih razlogov v tem trenutku ne bi komentiral.

Ta tendenca se bo zagotovo nadaljevala, zlasti če se bo v prihodnje še naprej znižal že tako nizek standard zdravstvenih delavcev v javnih zdravstvenih ustanovah, za kar obstajajo nameni v društvu. Vprašanje je za strokovne organe UKC v Sarajevu, vendar je tudi v interesu širše javnosti v Kantonu, da se jasno objavi načrt prenove in reorganizacije UKC Sarajevo, smeri njegovega prihodnjega razvoja, šele v tem kontekstu je mogoče komentirati vaše vprašanje.

Za zdaj jaz, kot opazovalec, vidim, da je edini cilj prihraniti što več denarja, pri čemer se mi zdi, da prihaja do situacije, ko se bistveno zmanjša obseg in število storitev na UKC v Sarajevu, del pa se prenese na druge zdravstvene ustanove brez bistvenih dogovorov in ustreznega kadrovskega in materialnega krepitve teh ustanov. To je očitno kratkoročni politični marketing, ki bo morda avtorjem prinesel kratkoročne koristi, dolgoročno pa bo uničil zdravstveni sistem v Kantonu.

PATRIA: Očiten je odhod zdravstvenih delavcev iz BiH, ali je mogoče ta trend ustaviti?

STEVANOVIĆ: Trend odhoda zdravstvenih delavcev iz BiH je neustavljiv. Deloma je odraz migracije strokovnih delavcev iz revnejših v bogatejše dr&zcar;ave, kar je svetovni trend. Svetovna zdravstvena organizacija je opozorila na ta problem in da bo na splošno na svetu primanjkovalo zdravstvenih delavcev, zlasti zdravnikov, kar bo najbolj prizadelo dr&zcar;ave v razvoju in revnejše dr&zcar;ave.

Velik problem v naši dr&zcar;avi je slab materialni polo&zcar;aj zdravstvenih delavcev, preveliko nekompetentno vmešavanje politike v zdravstveni sistem ter neobstoje jasnih vizij razvoja.

Pričakujem, da se bo po sprejetju naše vloge za vstop v EU v okviru nadaljnjih aktivnosti temu segmentu posvetila izjemna pozornost, kar pomeni boljši materialni polo&zcar;aj zdravstvenih delavcev in premišljenejši razvoj zdravstvenega sistema.

Nekateri pravijo, naj odhajajo zdravniki, imamo mi mladih moči. Moram reči, da je izobraževanje vrhunskega zdravnika izjemno drago in dolgotrajno, zahteva ogromen napor samega zdravnika in njegovo znanje, vsakodnevno učenje, pa tudi odraščanje in dozorevanje kot specialist ob izkušenih in preverjenih zdravnikih, s čimer se pridobi lastne izkušnje in sposobnost sprejemanja te&zcar;kih odločitev v kritičnih trenutkih, česar ne more vsak zdravnik, če uporablja le uveljavljene postopke in protokole.

Če sem dober zdravnik, to ni zasluga samo mojega vztrajnega dela in učenja, ampak tudi dejstva, da sem dolgoletna delal in odraščal ob takšnih velikanih, kot so prim.dr. Jaroslav Suđi, prim.dr. Hajro Bašić in prof.dr. Mirko Grujić ter mnogi drugi.

PATRIA: Na listi ste SDP-ja za svetnika Občine Centar. Je vaš odhod v politiko ena od oblik boja tudi za vašo stroko – medicino?

STEVANOVIĆ: Da! Politika ni moja opredelitev niti ne bo nikoli, ampak je to samo medicina in upam, da se bom tudi, ko bom šel v pokoj, še naprej ukvarjal samo z medicino na ustrezen na&zcar;in. Žal se politika ukvarja z medicino, redko uspešno in pogosto ne upošteva niti minimuma strokovnih stališč strokovnih organov zdravniške stroke in drugih medicinskih strok, včasih celo zlorablja ta strokovna telesa za dnevno-politične namene.

Zdaj smo se zavedali takšne vrste pritiskov na Zdravniško zbornico KS, ki je v nekem trenutku poskusila na podlagi razpolo&zcar;ljivih virov, popolnoma zavedajoč se vseh svojih organizacijskih in drugih slabosti, biti partner aktualni politični oblasti pri iskanju najboljših rešitev za organizacijo zdravstvenega sistema.

Pritiskov in marginalizacije strokovnih zdravniških organizacij in zdravnikov na splošno pri sprejemanju krupnih odločitev v zdravstvenem sistemu je bilo v zadnjih 20 letih skoraj vedno, ne glede na to, katera politična opcija je bila takrat na oblasti. Zdaj so najbolj izraziti, ker je politična moč koncentrirana v rokah zelo ozkega kroga ljudi. Moj edini cilj je, da ta proces ustavimo.

Modificiranje zdravstvenega sistema v skladu s standardi EU

PATRIA: V kakšnem stanju je zdravstvo v KS, pa tudi v BiH? Kaj se lahko stori in kakšni so nujni koraki za izboljšanje stanja?

STEVANOVIĆ: Mislim, da sem že deloma odgovoril na to vprašanje, vendar moram poudariti, da je zdravstveni sistem v BiH popolnoma razdrobljen, obremenjen z vsemi problemi, s katerimi se sooča celotna dr&zcar;ava, razvija se anahrono in odvisno od odnosov politične moči. Brez premišljenih in jasnih analiz obstoje&zcar;ega stanja (ki mora upoštevati demografske podatke, podatke o kadrovski strukturi, podatke o obolevnosti in umrljivosti prebivalstva v BiH ter nekatere geografske parametre) se ne morejo projektirati smeri razvoja.

Ponovno poudarjam, da je verjetno edini rešitev v tej agoniji, ki traja približno 20 let, sprejetje naše vloge za članstvo v EU in prilagoditev zdravstvenega sistema standardom EU. To ne bodo mogli storiti razne politične neformalne skupine, ampak visoko strokovne institucije, ki se ukvarjajo s tem delom v zdravstvu, ob sodelovanju širše strokovne javnosti.