Dr. Ler za NAP: Epidemiologe moramo v prihodnje načrtno izobraževati, razlogov za strah imamo

SARAJEVO, (Patria) - Epidemiolog dr. Željko Ler, sicer nekdanji direktor Zavoda za javno zdravstvo entitete Federacije BiH, se je nesebično ponudil Splošni bolnišnici "Prim. dr. Abdulah Nakaš", vse zato, da bi se čim bolj učinkovito borili proti pandemiji koronavirusa in da bi s svojim znanjem in izkušnjami olajšal zdravstvenemu sistemu.

V intervjuju za Novinsko agencijo Patria govori o nevidnem sovražniku ljudi in največjem izzivu v novejši zgodovini človeštva.

Kot epidemiolog in strokovnjak, kako bi ocenili dosedanje ravnanje kriznih štabov?

Ler: Vsaka krizna situacija preseneti oblast v kateri koli državi bolj ali manj nepripravljeno, da se sooči z novim in do takrat nedoživetim izzivom. Pandemija koronavirusa pa je izziv brez primere v novejši zgodovini človeštva! Tudi v naši državi je bilo potrebno določeno obdobje za konsolidacijo kriznih štabov in njihovo osredotočenje na osnovni cilj in nalogo: hitro načrtovanje in izvajanje protiepidemičnih ukrepov.

V začetku so bile zagotovo napake in nesnalaženje. Sedaj imajo krizni štabi, tako zvezni kot kantonalni, že profilirano vlogo in mehanizme delovanja. Menim pa, da bi moral biti zvezni krizni štab sestavljen predvsem iz strokovne ekipe izkušenih zdravstvenih delavcev (terenskih epidemiologov, virologov, infektologov, anesteziologov, pulmologov, internistov). Ostali člani bi morali biti predstavniki služb in institucij, ki glede na resorje, iz katerih prihajajo, omogočajo izvajanje ukrepov, predlaganih s strani strokovne ekipe (ekonomisti, pravniki, policisti itd.), ob predstavnikih FUCZ kot moderatorju celotnega procesa dela.

Imamo razloge za strah in kako ocenjujete rast števila obolelih v primerjavi z drugimi državami, smo uspeli pravočasno ukrepati?

Ler: Razloge za strah imamo, saj se soočamo z novim virusom nepredvidljivega vedenja, z več možnimi načini prenosa in, sodeč po vsem, odpornim na zunanje pogoje. Po drugi strani pa imajo predlagani protiepidemični ukrepi "razpoke", nastale zaradi njihove nepopolne in nezadostne izvedbe.

Verjamem, da smo pravočasno ukrepali in da še vedno imamo tolerirajoče število obolelih. Uspelo nam je za zdaj izogniti nenadnemu skoku števila okuženih oseb in doseči kolikor toliko raztegnjen potek epidemije v posameznih žariščih, kar je zelo pomembno z vidika kapacitet zdravstvenega sistema. Ali se bo takšen trend nadaljeval, je odvisno od trajanja ukrepov stroge izolacije, ukrepov prepovedi zbiranja in socialnega distanciranja. Če jih prerano odpravimo in sprostimo državljane, bomo imeli drugi val epidemije, 2 do 3 mesece po prvem, s povečanim številom okuženih oseb, ki potrebujejo bolnišnično zdravljenje.

Epidemiologov je v BiH zelo malo, zdi se, da nihče ni verjel, da se kaj takega lahko zgodi, kakšni so vaši nasveti?

Ler: Epidemiologija, kot tudi druge javnozdravstvene discipline (socialna medicina z organizacijo in ekonomiko zdravstva, higiena in zdravstvena ekologija), niso privlačne specializacije za mlade kolege, ki se raje odločajo za "velike" kot so kirurgija, interna medicina itd. Takšne krizne situacije kažejo, kako zelo jih v resnici potrebujemo, zato jih moramo v prihodnje načrtno izobraževati.

V trenutni situaciji predlagam aktiviranje vseh navedenih javnozdravstvenih kapacitet ter hitro izobraževanje zdravnikov splošne prakse za opravljanje osnovnih epidemioloških nalog, predvsem organizacijo in spremljanje protiepidemičnih ukrepov.

Nekateri trdijo, da je koronavirus močnejša gripa, nam lahko strokovno pojasnite razliko?

Ler: Res je, da je bolezen, ki jo povzroča aktualni koronavirus, zelo podobna gripi. Osnovna razlika je v tem, da o koronavirusu vemo zelo malo, o povzročiteljih gripe pa skoraj vse, zato ga lahko nadzorujemo v vsaki novi sezoni, zahvaljujoč tudi cepljenju, poleg drugih protiepidemičnih ukrepov.