Dr. Čustović: Čaka nas kriza v oskrbi s hrano in proizvodnji?

(Patria) - Današnja seja Kroga99 je posvečena zelo pomembni temi - Čaka nas kriza v oskrbi s hrano in proizvodnji?

Dr. Hamid Čustović, upokojeni profesor, je dejal, da so se s stališča oskrbe in proizvodnje hrane v zadnjem obdobju zgodile dramatične spremembe, še posebej od pojava pandemije Covid19 in od invazije Rusije na Ukrajino 24. februarja 2022.

"Od trenutka invazije Rusije na Ukrajino je bilo jasno, da bo to vplivalo na proces oskrbe s hrano in povzročilo resen problem lakote na globalni ravni. Ti dve državi sta pomembni proizvajalki in dobaviteljici hrane, predvsem pšenice, koruze, ječmena, sončnic in drugih proizvodov, kot so mineralna gnojila.

Vse svetovne organizacije so takoj opozorile, da bo vojna povzročila povečanje cen hrane in da si mnogi ljudje po vsem svetu ne bodo mogli privoščiti zadostne količine teh proizvodov za svojo
prehrano. Po treh mesecih so se ta zlokobna napovedovanja uresničila. Težko je natančno reči, kolikšen je vpliv same vojne v Ukrajini na krizo proizvodnje in oskrbe s hrano na globalni ravni, saj se na to navezujejo tudi drugi problemi v proizvodnji in oskrbi s hrano, kot so suše različne intenzivnosti v različnih delih sveta, ekonomske posledice pandemije, zaradi katerih si mnogi ljudje niso mogli privoščiti dovolj hrane zase in za svojo družino.

Prevoz blaga je bil zelo omejen. Skok cen energije in s tem povečanje cen reprodukcijskih materialov in storitev. Po podatkih ZN FAO se je samo od februarja do marca cena hrane povečala za 12 %, kar je največje povečanje cen hrane v tako kratkem obdobju doslej. Alarmantno narašča število ljudi, ki potrebujejo hrano in so negotovi glede oskrbe. Najbolj prizadeta območja zaradi pomanjkanja hrane zaradi posledic suše in vojn so Afganistan (65 % prebivalstva), v zahodni Afriki okoli 27 milijonov ljudi, pričakuje pa se, da bo to število naraslo celo do 40 milijonov. Veliki humanitarni problemi so prisotni v Somaliji, Keniji in Etiopiji itd. Že pred vojno so bili podobni problemi, saj bogate države niso zagotavljale dovolj denarja za humanitarne sklade. Ko gre za Ukrajino, se je ta situacija spremenila. Direktor SZO Tedros Adhanom Ghebreyesus je svetovno skupnost na odprt način pozval, da ves denar gre v Ukrajino, kar je dobro, vendar bi del tega moral iti tudi v Tigraj v Etiopiji, Jemen, Afganistan, Sirijo, prav tako v vojna območja, kjer ljudje trpijo, in da bo mednarodna skupnost enako obravnavala vsa življenja.

Človeštvo potrebuje produktivno prst za prehrano skoraj 8 milijard ljudi na planetu Zemlja. Na svetu skoraj 2 milijardi ljudi živi pod nivojem varne dostopnosti zadostne količine kakovostne hrane. Svet
ni na poti, da bi do leta 2030 dosegel cilj trajnostnega razvoja (SDG) ničelne lakote. Če se bo ta trend nadaljeval, bo leta 2030 približno 10 % svetovnega prebivalstva lačno.

Do leta 2050 bi se morala globalna proizvodnja hrane povečati do 50 %, da bi nahranili, kot se pričakuje, več kot 9 milijard ljudi. Toda, kako bomo sploh izpolnili te naraščajoče potrebe po hrani, ko
se predvideva, da bosta degradacija zemljišč in podnebne spremembe skupaj zmanjšali donose pridelkov v povprečju za 10 % na globalni ravni in do 50 % v določenih regijah?

Bosna in Hercegovina na splošno razpolaga z malo kakovostnega kmetijskega zemljišča. Na celotnem območju Bosne in Hercegovine prve tri bonitetne kategorije zavzemajo površino le 14,2 %. V ruralnih občinah je prisotna devastacija prostora zaradi deagrarizacije, pri čemer je zapuščen prostor pod vplivom naravnih procesov, ki vodijo do popolnega uničenja agrarnih krajin, ki so se vzpostavljale stoletja. Učinkovita uporaba in zaščita kmetijskega zemljišča je ena najpomembnejših nalog vseh ravni oblasti.

Glede na podatke Agencije za statistiko Bosne in Hercegovine za leto 2021, v strukturi skupnih posejanih površin (pomladanska setev) žita predstavljajo 75,8 %, industrijske rastline 5,09 %, zelenjava 9,3 % in krmne rastline 8,4 %. Ostali pridelki predstavljajo 1,37 %. Več kot 50 % obdelovalne zemlje se ne uporablja v kmetijski proizvodnji. Tretjina ruralnega prostora je opuščena in prepuščena degradacijskim procesom, zlasti v hribovito-planinskih območjih.

Kmetijska proizvodnja poteka na majhnih, razdrobljenih zemljiških posestih in jo odlikuje majhen delež proizvodnje za trg. Uporaba agrotehničnih ukrepov je na nizki ravni, farme so
nedovolj opremljene. Večina obdelovalne zemlje se ne namaka, nizek je nivo zaščite pred
vremenskimi nevšečnostmi, kar ima za posledico nizke in nestabilne donose.

Bosna in Hercegovina je neto uvoznik kmetijsko-prehrambenih proizvodov. V letu 2020 je izvoz kmetijskih proizvodov znašal 846,40 milijona KM, medtem ko je uvoz kmetijskih proizvodov znašal
3,01 milijarde KM, zabeležen je bil primanjkljaj v menjavi s kmetijskimi proizvodi v višini 2,16 milijarde KM. V opazovanem letu v primerjavi z letom 2019 je bil zabeležen 3 % rast izvoza kmetijskih
proizvodov, 5 % padec uvoza in 7 % padec primanjkljaja. Pokritost uvoza z izvozom BiH v menjavi s kmetijskimi proizvodi je znašala 28,16 %. Trgovinski primanjkljaj v trgovinski menjavi
kmetijskih proizvodov je v bistvu odraz celotnega stanja v kmetijstvu Bosne in Hercegovine.

Cene kmetijskih proizvodov so v letu 2021 v primerjavi s povprečjem cen iz leta 2015 višje za
26,9 odstotka, je objavila državna Agencija za statistiko. V letu 2021 je bil v primerjavi s cenami iz leta 2015 zabeležen 37,5 % rast cen rastlinske proizvodnje in 16,4 % rast cen živinorejske proizvodnje. Cene blaga in storitev za tekočo porabo v kmetijski proizvodnji so bile v letu 2021 v primerjavi s povprečjem cen iz leta 2015 višje za 12,1 odstotka.

Obstaja upanje na boljše čase? Nove pobude odpirajo prostor in dajejo priložnosti za velike spremembe na področju trajnostnega upravljanja s kmetijstvom na globalni ravni. Obnova degradiranih krajin in ruralnega prostora ima potencial, da postane nova paradigma poslovanja, t.i. ekonomska obnova in zeleno gospodarstvo. Pojavljajo se novi poslovni modeli, tehnologija napreduje in svetovne vlade kažejo politično voljo. To je odlična novica za vlagatelje, ki iščejo priložnosti za ekonomsko rast. To je tudi dobra novica za gospodarstvo, delovna mesta, varnost hrane in planet Zemlja. Z zaščito, zagotavljanjem in sanacijo ključnih ekosistemov lahko zagotovimo varnejšo prihodnost za prihodnje generacije.

Ali so oblasti na ravni BiH sposobne odgovoriti na te izzive in krizna stanja, ki se vse pogosteje pojavljajo, kot so pandemija, regionalna vojna v Ukrajini ali naravne katastrofe, suše, poplave, požari itd. Očitno niso. Že desetletja se vrtimo v krogu na ravni, ki ne zagotavlja napredka in varnosti prebivalstva glede oskrbe z zadostno količino osnovnih prehrambenih proizvodov. To kaže zmanjšanje deleža kmetijstva v BDP z 9 % v letu 2000 na 6,08 % v letu 2020. Zaposlenost v sektorju kmetijstva je bila leta 2006 20,6 %, medtem ko je bila leta 2020 12 %.
Proračunska sredstva za spodbujanje bolj služijo ohranjanju socialnega miru, kot pa spodbujanju proizvodnje in dvigu na višjo raven. Z netransparentnim trošenjem teh sredstev vladajoče stranke omogočajo doseganje svojih partikularnih interesov pri svojem volilnem telesu, medtem ko se splošni interesi in vključevanje v sodobne proizvodne tokove zanemarjajo. BiH ima vsekakor soliden potencial za takšen pristop, vendar ji primanjkuje vizija prilagajanja spremembam.

Te priložnosti je mogoče uresničiti v varnem okolju, brez stalnih napetosti zaradi motenja miru, v integriranem trgu in razvoju političnega sistema učinkovite in funkcionalne države. Ustanovitev
ministrstva za kmetijstvo na državni ravni bi bila izraz in močan spodbujevalnik za dinamiziranje pobud in uspešnih podjetij v proizvodnji hrane v BiH," je navedel dr. Čustović.