Dr. Cerić v Berlinu: Zakaj apel 'NIKOLI VEČ' ni veljal za Srebrenico?

Po genocidu v Bosni se ne morem nehati spraševati, zakaj apel 'NIKOLI VEČ' ni veljal za Srebrenico, je danes v nemškem parlamentu v Berlinu dejal dr. Mustafa Cerić, neodvisni kandidat za člana Predsedstva BiH, poroča bh. novinska agencija Patria (NAP).

Ob 19. obletnici genocida v Srebrenici se je Cerić danes v nemškem Bundestagu v Berlinu pridružil skupnemu apelu za mir in harmonijo med religijami. Z apelom se je hkrati končal tudi letošnji prestižni Mednarodni poletni univerzitet za medkulturno vodenje, kot del programa Aladin, pod pokroviteljstvom UNESCO-a in v partnerstvu z 20 prestižnimi univerzami iz Evrope, Afrike, Bližnjega vzhoda in Severne Amerike, so sporočili iz njegove tiskovne službe.

- Naša prisotnost v Berlinu, prav na ta dan, je hkrati tudi opomnik, da je 11. julij dan, ki ga je Evropski parlament razglasil za Evropski dan spomina na srebreniški genocid - je dejal Cerić v svojem nastopu, pri čemer je opozoril, da je v Potočarih danes pokopanih 175 žrtev genocida, ter pozval prisotne, da z minuto molka in molitvijo počastijo žrtve genocida v Srebrenici, v „upanju, da se kaj takega nikoli več in nikomur ne zgodi“.

Ceric je poudaril, da morajo politični, verski in intelektualni voditelji po vsem svetu prevzeti več odgovornosti, „odgovornosti, da se spominjajo največjih človeških napak in da izobražujejo ter spodbujajo novo generacijo voditeljev, da nikoli ne ponovijo istih napak“.

Prav tako je poudaril, da je „v času naraščajočih medkulturnih in medverskih napetosti po vsem svetu zelo pomembno, da delimo pozitivna politična in verska sporočila o pomenu miru in dialoga, na podlagi konstruktivnega približevanja religij, kultur in politik v svetu.“

Ceric se je v svojem govoru dotaknil tudi nekaterih najpomembnejših problemov na poti Bosne in Hercegovine k evroatlantskim integracijam ter potrebe, da se naša država čim prej vrne na to pot.

- Po genocidu v Bosni se ne morem nehati spraševati, zakaj apel 'NIKOLI VEČ' ni veljal za Srebrenico. Še več, moj narod se zdaj sprašuje, kje je vodstvo po Srebrenici? Tisočletje stara evropska nacija je nacija, v kateri so ljudje izpostavljeni vsiljenim diskriminatornim družbenim kontekstom, v katerih Judje in Romi niso v celoti priznani z ustavo, v kateri se jih ne šteje za vredne sodelovanja v politiki. Nesprejemljivo je, da zdaj in tukaj, v kateri koli evropski državi, kateri koli moški ali ženska nimajo pravice voliti in biti izvoljeni. Zato mora biti Bosna med evropskimi moralnimi vprašanji najvišjega ranga. Prav ta skupščina (Bundestag) z vsemi svojimi političnimi in verskimi različnostmi dokazuje, da je stanje v Bosni z vsemi političnimi diskriminacijami in delitvami pravzaprav kazen, ne pa rešitev. Kako je mogoče, da tako močna in odločna Evropa ni sposobna upravljati sprememb in dokončati evropskega projekta? Takšne ideje ne sprejemam - je dodal Cerić.

Poudaril je, da je skupna naloga „dokončati to potovanje in ga dokončati v pravični družbi, zasnovani na skupnih evropskih vrednotah; v edinstveni Evropi, ki bo zagotovila varnost, svobodo in enakost za vse.

- Naj bo ta prireditev tudi poziv vsem voditeljem, intelektualnim, verskim in političnim, da prepoznajo krivico in si prizadevajo prinesti spremembe, kjer koli je potrebno, v Evropi, na Bližnjem vzhodu, v Afriki, Severni Ameriki… To sporočilo ni pomembno le za „razsvetljeno“ Evropo, ampak tudi za ves svet, saj se danes soočamo z nasiljem genocidnih razsežnosti v mnogih delih sveta. Nihče ne more biti izvzet iz odgovornosti za današnjo krvavo podobo človeštva, vendar menim, da največja odgovornost leži prav na verskih in političnih voditeljih - je poudaril Cerić.

Zborovanju v Berlinu so med drugimi prisostvovali: Edelgard Bulmahn, podpredsednica Bundestaga; Michael Roth, nemški minister za zadeve Evropske unije; Brigitte Zypries, nemška državna sekretarka za energijo in gospodarstvo; Mevlut Cavusoglu, turški minister za odnose z Evropo in častni predsednik Parlamentarne skupščine Sveta Evrope; Rachid Benmokhtar, maroški minister za izobraževanje; Turki Addakhil, svetovalec prestolonaslednika Salmana bin Abdulaziza in namestnik predsednika vlade Kraljevine Savdske Arabije; Getachew Engida, namestnik generalnega sekretarja UNESCO-a; kardinal Rainer Woelki,

berlinski nadškof in odposlanec papeža Frančiška; Samuel Sirat, podpredsednik Evropske konference rabinov, ter številni veleposlaniki in predstavniki kulturnega, političnega in znanstvenega življenja, so sporočili iz Urada za odnose z javnostjo Mustafe Cerića, prenaša NAP.