Dr. Bakir Nakaš: Splošna bolnišnica ne bo tiho padla

Napisal: Dr. Bakir Nakaš/Radio Svobodna Evropa

To ni prvi napad na integriteto Splošne bolnišnice »Prim. Dr. Abdulah Nakaš«, od leta 1992 jih je bilo več…

Državna bolnišnica »Sarajevo« je bila ustanovljena v prostorih nekdanje vojaške bolnišnice Sarajevo, naslednice prve turške vojaške bolnišnice v Sarajevu, zgrajene leta 1866, leta 1992, potem ko jo je 10. maja 1992 zapustilo osebje jugoslovanske armade.

Med 1425 dnevi obleganja bolnišnica ni za trenutek prenehala z delom. Oddaljena od prve bojne črte nekaj več kot 300 metrov, je bila bolnišnica zadeta z več kot 200 projektili/granatami različnega kalibra, ob stalni izpostavljenosti snajperskemu ognju z okoliških hribov.

Na dan odhoda je v bolnišnici ostalo 35 zaposlenih in 50 »ležečih« bolnikov. Kmalu po ustanovitvi bolnišnice se vanjo vrnejo zaposleni, ki so jo iz različnih razlogov zapustili v preteklem obdobju. Njih okoli 190 je nudilo zdravstvene storitve številnim pacientom do prenehanja blokade Sarajeva.

Bolnišnica je delila usodo mesta Sarajevo. Zagotovila je svojo funkcijo in oskrbela skoraj 10.000 ranjencev brez energentov, ogrevanja, plina, vode ter hrane, zdravil in sanitetnega materiala. V štiriletnem obdobju je bilo opravljenih več kot 15.000 velikih operacij v splošni anesteziji, več kot 1,5 milijona laboratorijskih, mikrobioloških, radioloških in drugih preiskav.

V obdobju pred agresijo bolnišnica ni imela bolnišničnih kapacitet za porodništvo, a zaradi specifičnosti situacije in potreb je bila ustanovljena tudi ta enota, v kateri se je rodilo več kot 2.000 novih prebivalcev Sarajeva.

Predvojna vojaška bolnišnica je imela pogodbo s skladom zdravstvenega zavarovanja/SIZ o zdravljenju civilnih oseb. Pred agresijo je bilo skoraj 60 % kapacitet takratne vojaške bolnišnice zasedenih s civilnimi zavarovanci. Po izbruhu oboroženih spopadov zaradi prisotnosti oboroženih oseb v bolnišnici in delovanja proti državljanom se je razvilo sovraštvo do te ustanove. Eden od rezultatov tega sovraštva je bil prenagljen ukaz kriznega štaba Kliničnega centra, da se bolnišnica, neposredno po predaji oblasti Bosni in Hercegovini, izprazni ter vsi zdravila, potrošni material, hrana in oprema, kot tudi osebje premestijo v Klinični center, zgradba in spremljajoči objekti bolnišnice pa spremenijo namen.

Z zavzemanjem in posebnimi napori zaposlenih je bila maja izvedena postopek vpisa bolnišnice v sodni register, kar je onemogočilo to prisilno integracijo. Težnje niso prenehale niti v naslednjih letih s ponudbami po koncu agresije, da se bolnišnici integrirata, direktorju bolnišnice pa ponudi mesto medicinskega direktorja Kliničnega centra, česar niso sprejeli.

Med agresijo se je celotna dejavnost bolnišnice odvijala v pritličnih in kletnih prostorih, saj je bila stalno izpostavljena topniškemu ognju z okoliških hribov. Manj kot 200 metrov oddaljena od prve bojne črte, je bila med obleganjem bolnišnica zadeta z več kot 200 projektili iz različnega artilerijskega orožja, kar je povzročilo veliko uničenje celotnih bolnišničnih kapacitet. Zahvaljujoč pomoči Vlade Grčije je bila bolnišnica od leta 1996 do 1997 v celoti rekonstruirana in je nadaljevala z delom v novih pogojih.

V obdobju od 1998. do 2000. se je pritisk nadaljeval, da bi bolnišnica prerasla v Inštitut za mater in otroka, kot nadomestilo za porušeno ginekološko-porodniško in pediatrično kliniko »Dr. Zehra Muidović« na Jezeru. Takratno ministrstvo za zdravje Kantona Sarajevo je angažiralo Zavod za javno zdravstvo Kantona Sarajevo, strokovno referenčno institucijo za organizacijo zdravstva, ki je pripravila elaborat o mestu Državne bolnišnice v mreži bolnišničnih zdravstvenih kapacitet Kantona Sarajevo. Kot rezultat te naloge je bilo pripravljeno poročilo s predlogom, da se znotraj kapacitet takratne Državne bolnišnice Sarajevo oblikuje Splošna bolnišnica s kapaciteto 300 postelj z vsebinami, ki ustrezajo ravni Splošne bolnišnice po normativih in standardih zdravstvene oskrbe. Končno je leta 2000 Skupščina Kantona Sarajevo prevzela ustanoviteljske pravice za vzpostavitev Splošne bolnišnice Sarajevo in kot taka ostaja v mreži zdravstvenih ustanov sarajevskega kantona. Pomembno je poudariti, da bolnišnica med agresijo, rekonstrukcijo in kasnejšim delom ni niti za trenutek prenehala z delom.

Po prezgodnji smrti dolgoletnega vodje kirurških disciplin, glavnega kirurga Armade Bosne in Hercegovine, ustanovitelja in predsednika Neodvisnega sindikata delavcev v zdravstvu dr. Abdulaha Nakaša, je na predlog pacientov Skupščina Kantona Sarajevo spremenila ime in bolnišnica se od takrat imenuje: Javna ustanova Splošna bolnišnica »Prim. Dr. Abdulah Nakaš«, ki s skupno 330 posteljami nadaljuje svoje delo vse do danes.

Z prihodom novega menedžmenta na čelu z direktorico prof. dr. Sebijo Izetbegović, marca 2013, se bolnišnica ne razvija v skladu z razvojnim programom, ki ga je predstavil kandidat med postopkom izbire za direktorja bolnišnice. Nenehno se zmanjšuje število laboratorijskih in drugih analiz, ukinja se oddelek za patologijo in analize se zaupajo zasebni ustanovi v okviru bolnišnice, spreminjajo se pogodbe o delu, prepoveduje se sprejem »težkih« bolnikov, do takrat običajno sodelovanje pri diagnostiki in zdravljenju s Kliničnim centrom se ne podpira, odstotek izkoriščenosti posteljnega fonda pa s 70 % v letu 2011 pade na 50 %.

Na ta način, s politiko onemogočanja normalnega dela, se odpira vprašanje rentabilnosti dela te ustanove. Brez kakovostne analize in posvetovanja s stroko je bil konec leta 2015 ustanovljen delovna skupina z edinim namenom, da izvede ukinitev in razpustitev Splošne bolnišnice pod krinko racionalizacije in združevanja vseh bolnišničnih kapacitet v Kantonu Sarajevo znotraj Univerzitetnega kliničnega centra Sarajevo.

Na žalost, izvajanje tega netransparentnega procesa na način, kot se izvaja, dodatno otežuje že tako slabo situacijo v zdravstvu KS in vnaša nemir in zaskrbljenost med državljane Sarajeva, ki so uporabniki storitev te zdravstvene ustanove. Verovati je, da bo razum vendarle prevladal in da simbol mesta, Splošna bolnišnica, ki pripada vsem državljanom mesta Sarajevo in BiH, ne bo tiho padla.