Dr. Azinović: Dobro je, da je akcija "Damask" usmerjena na organizatorje

Pripadniki Državne agencije za preiskave in zaščito (SIPA) so danes zjutraj začeli akcijo na širšem območju BiH, v kateri je bilo pridržanih več oseb, osumljenih pomoči pri odhodu državljanov Bosne in Hercegovine na tuja ratišča, pa tudi financiranja ali druge pomoči terorističnim dejavnostim.

Po neuradnih informacijah so med pridržanimi tudi Bilal Bosnić, samooklicani vodja tako imenovane vahabitske skupnosti v Bosni in Hercegovini, Hamdo Fojnica, znan kot oče Emraha Fojnice, ki je bil skupaj z Mevlidom Jašarevićem obtožen terorističnega napada na ameriško veleposlaništvo v Sarajevu, ter Elvir Muratović.

Navedene osebe so osumljene kaznivih dejanj financiranja terorističnih dejavnosti, javnega spodbujanja k terorističnim dejavnostim, novačenja za teroristične dejavnosti, organiziranja teroristične skupine...

Vlado Azinović, profesor s Fakultete za politične vede v Sarajevu, je za bosansko-hercegovinsko novinarsko agencijo Patria (NAP) povedal, da je dobro, da je akcija, ki nosi kodni naziv "Damask", usmerjena na ljudi, ki nudijo nekakšno ideološko navdihovanje, celo organizirajo in financirajo takšne dejavnosti, še posebej pa odhod državljanov BiH na tuja ratišča. Vedno je, pravi, lažje preprečiti težavo kot zdraviti njene posledice.

Vendar pa je problem, pravi dr. Azinović, s katerim se BiH trenutno sooča in ki se nanaša na teroristične dejavnosti in odhod državljanov BiH na tuja ratišča, veliko bolj kompleksen, kot se zdi, in pri njegovem reševanju morajo sodelovati vsi segmenti družbe, ne le nekateri.

- Če bi tem ljudem ponudili druge možnosti, ne pa da jim odhod v Sirijo, ki je verjetno ne znajo pokazati niti na zemljevidu, v konflikt, ki ga ne razumejo, postane način, da se dokažejo, potem jim odhod na tuja ratišča zagotovo ne bi bil tako privlačen – je opozoril profesor Azinović.

Jasno je, je pojasnil ta strokovnjak, da bodo mladi ljudje, zelo specifične starosti od 16 do 20 let, ki imajo naravno potrebo po nekakšnem dokazovanju, pripadnosti neki skupini, mesto za dokazovanje iskali na tujih ratiščih, če jim njihova država ne ponuja ničesar, kjer bi to energijo lahko sprostili v koristne družbene namene.

- Pred nekaj leti so fantje teh starosti odhajali v francosko tujsko legijo, ker jim je bilo to napeto, uniforme, orožje, fotografiranje z orožjem... Moja generacija je to doživela, ko smo hodili v vojsko, ta moški nagon smo uresničevali pod nadzorovanimi pogoji in usmerili v družbeno dobro. Ne zagovarjam vrnitve vojaškega roka, vendar moramo mladim ljudem ponuditi neke druge vrednote, ki bodo osebo spremenile v zdravo posameznico, ki lahko prispeva družbi – pravi profesor Azinović.

Trenutno se na ratiščih v Iraku in Siriji bori okoli 150 državljanov BiH, ocenjujejo obveščevalne službe. Veliko število jih je tudi na rusko-ukrajinskih ratiščih, piše NAP.