Dosta je predstavnika Krajine koji postaju veće Sarajlije od Sarajlija kad kroče u glavni grad

V pogovoru za bh. novinsko agencijo Patria, Hamdija Lipovača, aktualni premier USK in kandidat SDP-ja za Parlament BiH, je med drugim odgovoril na vprašanja o vladni krizi v USK, o odnosu Sarajeva do Krajine, svojem političnem udejstvovanju in o tem, ali je resnično „diktator“, kot ga pogosto imenujejo v javnosti.

PATRIA: Kandidirate za Parlamentarno skupščino BiH s strani SDP-ja. Zapuščate premiersko mesto v Kantonu, ki so ga vsa ta leta pretresale tako ekonomske kot vladne krize, na čelu katerih ste bili. V kakšnem stanju pustite vlado USK svojemu nasledniku?

LIPOVAČA: Najprej moram popraviti napačne navedbe. Nikoli, niti za trenutek v štirih letih, ni bilo vladne krize v Unsko-sanskem kantonu. Krize v skupščini, to pa. In to traja že tretji mandat. Vladne krize v kantonu so bile v času mojih predhodnikov, premierov iz vrst SDA, ki so jim partnerji blokirali odločanje s umikom kadrov. Nisem bil zadovoljen z vsemi kadrovskimi rešitvami svojih „partnerjev“, vendar nikoli nismo bili v krizi, brez kvoruma za delo. Zdaj, kako se je kriza v kantonalni skupščini odražala na delo vlade, je druga in dolga zgodba. Zadnji primer je zavestna zavrnitev sklica seje skupščine, da bi dobili soglasje za dvig sredstev MMF-ja. To je 4,2 milijona za izplačilo socialnih dajatev in vrsto nadomestil. Zakaj? Da bi moji „partnerji“ iz SDA lahko vzklikali parole, da nekaj ni bilo izplačano.

Ne morem sprejeti niti navedbe o gospodarski krizi, ki je pretresla ta kanton. Kriza je globalnih razsežnosti. Kriza je v celotni regiji, v celotni BiH. Vendar je Unsko-sanski kanton uspel ohraniti finančno stabilnost, uspelo nam je zagnati nekatere pionirske procese, popravljati privatizacijske krivice, kot pri DI Sanica, podjetju v stečaju, ki smo ga kupili in priključili kot hčerinsko podjetje Unsko-sanskih gozdov ter vrnili delovna mesta. Moji predhodniki se ponašajo s svojo samostojnostjo, čeprav bi temu jaz rekel s pravim imenom: Molčijo o tem, kar sem podedoval od njih: milijoni dolgov po pravnomočnih sodnih odločbah delavcem v izobraževanju, 14 milijonov dolgov v bolnišnici, uničeno gospodarstvo do mere, da je tudi sama Agencija za privatizacijo zrela za stečaj... Kaj puščamo? Puščamo kanton brez dolgov na ime prejemkov proračunskih uporabnikov, puščamo sijajne projekte na področju varstva okolja, kmetijstva, puščamo pripravljene projekte izgradnje nove sodne zgradbe, nove zgradbe Kantonalne bolnice, opremo, ki je začela prihajati za prihodnji klinični center...

PATRIA: Krajina je bila vedno politično specifična, tako da na volitvah nikoli ni bilo mogoče napovedati, katera stranka bo zmagala. Si upate vi napovedati? Kdo bo zmagovalec volitev v USK oziroma katere stranke bodo tvorile prihodnjo koalicijo?

LIPOVAČA: Tudi tu se ne morem strinjati z vami. Razen v delu, da je Krajina specifična. Pravzaprav so ljudje, ki se resno ukvarjajo z analizo političnih razmer, lahko precej dobro ocenili izide volitev. Smatram se za enega takih, vendar bi to obdržal zase, iz razloga, ker se pogovarjamo v trenutku, ko se uradna kampanja že bliža koncu. Povedal bom le, da bo tudi po naslednjih volitvah potrebno skleniti partnerstva, da bi se „našla matematika“, kot se temu reče v žargonu, oziroma da bi se ustvarila večina. Zdaj... pogosto so odločale v vsem tem, najmanj močne parlamentarne stranke. Tako so zmagovalci volitev pogosto postali politični talci najmanjših političnih strank. Videli smo to na vseh ravneh oblasti, ne le tukaj. Zato sem se zavzemal in se še naprej zavzemam za ukinitev kantonov kot najbolj nepotrebne ravni oblasti. In ko sem bil načelnik Bihaća, zdaj in v prihodnje, se vedno borim za krepitev občin in krepitev države.

PATRIA: Z vami so povezane številne špekulacije, od tega, da ste bežali pred demonstranti čez mejo v Hrvaško, do tega, da ste grozili ljudem. Vaši politični nasprotniki vas pogosto imenujejo tudi "diktator". Kakšen je pravzaprav Hamdija Lipovača politik?

LIPOVAČA: Sami ste rekli, da gre za špekulacije. In da jih je bilo ne vem koliko. Resnica je, da nisem nikoli bežal, ne pred komer koli. Za razliko od mojih predhodnikov, ki so bežali. Spomnim se, ker sem bil tudi sam, kot opozicijski poslanec in socialist, ob prosvetarjih, ki so stavkali. Na drugi strani pa so moji politični nasprotniki, ko niso mogli demokratično, organizirali napad na mojo družinsko hišo, v kateri sta bili moja žena in trije majhni otroci. To, takšne stvari imajo ime. In vi veste, katero. Jaz pa niti takrat nisem bežal. Bil sem prvi na trgu v Bihaću, ko so bile razpisane prve demonstracije. Po tem dogodku sem bil zgrožen kot človek, kot oče in mož sem bil jezen. Toda kot premier in vršilec dolžnosti ministra za notranje zadeve sem zahteval od policijskega komisarja, naj policiji ne dovoli uporabe sile. Hujskači so to izkoristili. S tem putem se javno opravičujem vsakemu policistu, ki je utrpel udarec. Zaradi tega sem tudi ponudil mandat na razpolago februarja. Ko sem slišal, da obstajajo načrti, da se napade na policijo in zažgejo zgradbe. Rekel sem – „Tukaj dajem mandat skupščini, ki me je tudi potrdila. Ne ulici! Ne peščici hujskačev, ki so imeli od vsega tega veliko korist.“ Na koncu, kaj se je zgodilo? Nič. Nihče noče pečatov, nihče noče biti premier. In človek, ki so ga izpostavili kot mojega potencialnega naslednika, se je po desetih dneh umaknil, ker ni mogel prenesti pritiskov.

Sem diktator? Nisem. Sem zahteven. To bo rekel vsak moj sodelavec. Zahteven sem pri spremljanju dela, ne prenašam odlašanja, ne oziram se, da bi se čudil nečemu, kar smo naredili, ne prenašam izmišljevanja 1000 načinov, kako nekaj ne gre. Zahtevam en način, na katerega se nekaj lahko naredi in da se naredi takoj in da se preide na naslednji projekt. To ni skrivnost. Kdor koli se strinja, da vstopi v mojo ekipo, to ve in nima razloga, da bi se pritoževal. Jaz sem socialist in sem za socialno pravičnost in se borim za vsakogar, ki potrebuje pomoč, vendar če delaš z mano, je to druga stvar. Najprej imaš službo, imaš plačo in si jo zasluži. Ne potrebujem nikogar, ki ne bo delal in ki bo bežal od hoje po vaseh in spal med poplavami ter bil na morju, medtem ko gori bolnišnica.

PATRIA: Zakaj ste se odločili kandidirati za državni parlament? Poleg običajnega odgovora, da so organi stranke odločili, nam lahko date svoje osebno stališče o kandidaturi. Zakaj državni, ne pa na primer Parlament FBiH?

LIPOVAČA: Odrekel sem se mandata v PS BiH po prejšnjih volitvah, ker so razmere zahtevale, da ostanem v Krajini in sprejmem premiersko mesto. Zakaj ponovno nosim listo za Parlamentarno skupščino SDP iz Krajine? Nekdo mora tam udariti s pestjo in stvari poimenovati s pravim imenom. Krajina ne želi nič tujega. Ne sarajevskega, ne zeniciškega, ne banjaluškega, ne mostarskega... Krajina hoče tisto, kar si zasluži. Dovolj je predstavnikov Krajine, ki postanejo večji Sarajevčani kot Sarajevčani, ko stopijo v glavno mesto, namesto da bi se združeni borili za Krajino.

VSI SMO MI BIH

PATRIA: Če boste izvoljeni za državnega poslanca, kaj boste takoj po prevzemu mandata sprožili v parlamentarni proceduri?

LIPOVAČA: Kdor je spremljal mojo politično kariero, ve, da ne odstopam od stališč o potrebi po ustavnih spremembah, predvsem mislim na ukinitev kantonov, krepitev občin in države. Mislim na zaščito interesov in enakopravnost vseh narodov in mislim na Krajino in njen položaj znotraj BiH. Natančneje, močno Krajino v močni državi. Ni te države brez močne Krajine, to ve vsak, kako se je Bosna branila v Krajini, ko je bilo potrebno, da je Krajina krvavela za državo in ni vprašal noben borec, nobena krajiška mati: zakaj za Sarajevo? No, predstavljajte si, kako boli zdaj to mater, Krajišničarko, ko sliši iz Sarajeva: a zakaj za Krajino? Zato, ker smo vsi mi BiH. Jaki smo skupaj, kolikor je močna vsaka povezava.

KDO KOLI ZMAGA, MORA SE SPOšTOVATI VOLJA VOLIVCEV

PATRIA: Vaša napoved volilnih rezultatov? Torej sestava Predsedstva BiH, kdo bo tvoril koalicijo na državni, kdo na zvezni ravni?

LIPOVAČA: Že sem povedal, zakaj ne bi želel dajati napovedi rezultatov. Lahko se dogovorimo, da me to ponovno vprašate po volitvah in vam bom iskreno povedal, ali sem se zmotil ali ne pri oceni. Kdor koli bo, mora spoštovati volilni rezultat in voljo državljanov. Lahko rečem le zase, da vem, kaj je moje v prihodnjih letih – z vsemi demokratičnimi metodami se boriti za pravice vsakega človeka, ki mi je izkazal zaupanje in s tem me zavezal, da se borim zanj, za Krajino, za BiH, v kateri je vsak človek enak, združeni v iskanju načinov, da se BiH razvija, odpirajo delovna mesta in ustvarja prihodnost ter ponuja perspektivo mladim ljudem, ne usodo gastarbajterja. Starši v tej državi niso vzgajali otrok, da bi jokali za njimi, ko jih pospremijo na gradbišče. Jaz sem se boril in se bom boril za krepitev države, ne za krepitev diaspore z našimi sinovi in hčerami.