Đonlagić: Vlast na državni ravni dokončno ne deluje

(Patria) - Vlast na državni ravni ne deluje. Prišla je točki, ko ni več nobene odločitve brez predhodnega soglasja SNSD-ja in HDZ-ja, v paketu. To je v oddaji Rezime dejal Dženan Đonlagić, poslanec Demokratske fronte v poslanski zbornici Parlamenta Bosne in Hercegovine.

"Prišli smo v fazo, ko je videti, da Trojka nima nobenega mehanizma, da bi stvari premaknila bodisi v Predstavniškem domu bodisi v Domu narodov. Na sceni je tisto, kar je Milorad Dodik tudi napovedal - da noben zakon ne bo več sprejet na državni ravni, dokler se ne konča zgodba o Ustavnem sodišču", meni Đonlagić.

Dodaja, da se je Trojka sama privedla v to fazo.

"Trojka nima mehanizma, da bi stvari premaknila naprej, ne da bi izpolnjevala želje SNSD-ju in HDZ-ju. Pred devetimi meseci, ko so se začeli oblikovati državno oblast, smo mi iz DF-ja govorili, da postavijo določene politične kriterije, pogoje, pred Dodika in Dragana Čovića, ker drugače se z njima ne da pogovarjati. To je bil vstop v politični nokaut. Nimam druge razlage za to, kot brezhibno željo po zasedbi foteljev in položajev. In možno je, da so v tistem trenutku dobivali veter v hrbet od tujcev", poudarja.

O volilnem zakonu in zakonu o Ustavnem sodišču BiH pravi:

"Ko so oblikovali oblast, in ko so odprli zgodbo Ustavnega sodišča BiH, bi morali takoj takrat definirati, da se to vprašanje ne more rešiti z zakonom, temveč s spremembami ustave, ker je položaj trojice sodnikov, ki jih imenuje predsednik Evropskega sodišča za človekove pravice – ustavna materija, in to vprašanje ne more iti s spremembo zakona. Ko gre za volilni zakon, so takrat morali stopiti pred Čovića in reči – naš politični pogoj je implementacija sodb Evropskega sodišča za človekove pravice. Oni so jih uvlekli v zgodbo imenovanja, zasedanja položajev, hkrati pa so na papir dali, da bodo delali na spremembah volilnega zakona in zakona o Ustavnem sodišču BiH. Oni jih zdaj držijo za ta papir in jim to vračajo za mizo. In pravijo, da ni naprej, dokler zdaj tega ne rešimo".

Na vprašanje o domnevnih političnih pritiskih na CIK in kako se lahko spreminja način izvolitve članov te institucije odgovarja:

"To so ponovno politične škarje za predstavnike Trojke. Trojka ni reagirala v Mostarju po zadnjem sestanku. Dodik je zelo jasno povedal, da glede spremembe sestave CIK-a, da se bo to vprašanje reševalo tudi skozi Dom narodov. Mislim, da to absolutno ni sprejemljivo, ker bi to dodatno politiziralo vprašanje CIK-a in uvedlo etnični koncept v to institucijo. On želi tudi razlastiti CIK in uvesti entitetno volilno komisijo. Predstavniki Trojke molčijo na to. Morajo jasno izstopiti s političnimi stališči".

Sporočil je tudi, da Dodik ne blefira. On, kot pravi Đonlagić, uresničuje strateške politične cilje Beograda.

"Celó tujci so imeli idejo, da bi Trojko potisnili v zgodbo z Dodikom, kot da bo doživel finančni zlom, zato bo kooperativen. Vendar vidimo, da najde alternativne vire financiranja. Odide na Madžarsko in dogovori določene kratkoročne vire financiranja. To je bilo politično naivno, da bo Dodik odstopil od svojih ciljev, tako da ga boš uvajal v sankcije", meni Đonlagić.

Đonlagić poudarja, da je treba razbiti iluzijo koncepta mednarodne skupnosti.

"Ta skupnost kot taka ne obstaja. EU sama po sebi ni enotna. Zgodba, da bo BiH odprla pogajanja decembra, in sama EU prihodnje leto vstopa v volitve, če bomo to slučajno dobili, je rezultat odločitve glede Ukrajine. Potem bi lahko vstopili v paket z Ukrajino", je njegovo mnenje.

Komentiral je tudi narok, ki Dodika čaka v ponedeljek, in kaj lahko od tega procesa pričakujemo:

"Kakšen politični paradoks. Mora stati pred sodiščem, ki ga ne priznava. Želim verjeti, da bo državno pravosodje pripeljalo stvar do konca. Kajti če ta proces ne uspe, se bo pokazalo, da je moč pravosodnih institucij slabša od politične moči nekega nosilca oblasti", je zaključil.