Donald Trump prvi ameriški predsednik na obisku pri Zahodnem zidu

Predsednik ZDA Donald Trump je danes postal prvi aktualni ameriški predsednik, ki je obiskal Zahodni zid, najsvetejše mesto, kjer lahko Judje molijo v jeruzalemskem mestu, piše beograjski Danas, poroča Patria.
 
Trump je s tem prekinil dolgoletno tradicijo, po kateri so ameriški predsedniki izogibali obisku tega svetega mesta, ker je politično občutljivo zaradi izraelsko-palestinskega konflikta.
 
Predsednik ZDA je s soprogo Melanijo pred tem obiskal cerkev Svetega groba, zgrajeno na mestu, kjer je po krščanskem verovanju Jezus Kristus križan, pokopan in vstal.
 
Trump je obiskal ta velika svetišča v prvih urah obiska Izraela, potem ko je okoli poldneva pripotoval iz Savdske Arabije, prve postaje svojega prvega potovanja v tujino od izvolitve.
 
K Zahodnemu zidu se je Trump približal s črno kapo na glavi, majhno kapo, s katero si Judje pokrivajo teme, položil nanj dlan desne roke in v skladu s tradicijo vstavil košček papirja z molitvijo med razpoke starodavne zgradbe, ki izvira iz drugega judovskega templja, zgrajenega v času kralja Heroda.
 
Administracija ZDA je zavrnila prošnjo Izraela, da bi Trumpa med obiskom spremljal izraelski premier Benjamin Netanjahu, in ga je gostil rabin, zadolžen za Zahodni zid, Šmuel Rabinovič.
 
Trumpova soproga Melania in hčerka Ivanka, ki je sprejela judovstvo, sta obiskali ženski del zidu.
 
Zahodni zid se nahaja v vzhodnem Jeruzalemu, ki ga je Izrael osvojil v šestdnevni vojni leta 1967 in ga kasneje priključil, česar mednarodna skupnost nikoli ni priznala. Glede na občutljivost svetišča je bil Trumpov obisk cerkve in Zahodnega zidu razglašen za zasebnega.
 
Trumpov predhodnik Barack Obama je obiskal Zahodni zid, preden je postal predsednik, ko se je kot senator potegoval za predsedniški mandat. Drugi predsedniki so obiskovali staro mesto, vendar ne med svojim mandatom, navajajo izraelski mediji.
 
Zahodni zid je bil pred obiskom vzrok nesporazuma med dvema zavezniškima državama, saj je eden od ameriških uradnikov dejal, da ni na izraelskem ozemlju, kasneje pa so drugi uradniki zavrnili, da bi se izjasnili, z utemeljitvijo, da gre za politično stališče.