Zdravstveni domovi v RS v težavah zaradi politike

Če bi se julija letos zgodila večja nesreča na območju Vzhodnega Sarajeva, lokalni zdravstveni dom ne bi mogel zagotoviti ustrezne zdravstvene oskrbe. Potrošni material, med drugim tudi infuzije, je bil na zalogi, delavci pa demotivirani zaradi dvomesečne zamude plač.

Težave v poslovanju so nastale zaradi tega, ker se lokalni politiki mesece niso mogli dogovoriti glede izbire direktorja Zdravstvenega doma „Vzhodno Sarajevo“. Gre za predstavnike različnih političnih opcij v dveh občinah, ki sta soustanoviteljici te zdravstvene ustanove. V Občini Vzhodno Novo Sarajevo skupščinsko večino predvodi Zveza neodvisnih socialdemokratov (SNSD), v Vzhodni Ilidži pa Srbska demokratska stranka (SDS).

V politični borbi so šli tako daleč, da je imela ena občina nekaj časa svojega vršilca dolžnosti direktorja, vendar noben ni imel uradnih pooblastil za podpisovanje nalogov za izplačilo denarja. Zato so sredi julija letos delavci Zdravstvenega doma organizirali stavko. Storitve so nudili le nujnim primerom.

Kmalu zatem sta se občini dogovorili. Da bi zadovoljili apetite političnih sil, sta bila namesto enega v obeh občinah izbrana vodji Zdravstvenega doma. Pred Vzhodno Ilidžo je bil na mesto direktorja postavljen Zoran Krstović, pred Vzhodno Novo Sarajevo pa na položaj namestnika Danilo Kujačić. Dogovor je bil dosežen na škodo Zdravstvenega doma, ki bo v prihodnje namesto enega plačeval dva vodji.

Oba imata popolnoma enaka pooblastila, vse odločitve pa morata sprejemati skupaj.

Dva direktorja v enem zdravstvenem domu

Predsedujoči Skupščini Vzhodno Novo Sarajevo Dejan Šantić pravi, da je bil postopek izbire direktorja lažji prej, ko sta bili na čelu obeh občin enaki politični opciji. Direktorja so izbirali svetniki ene občine, potrjevali svetniki druge, nato pa bi bil dogovor s pomočjo razpisa formaliziran. Sekretar Skupščine Vzhodno Novo Sarajevo Dragan Cvjetić pravi, da je bil razpis farsa. Potrjuje, da so razpisi prilagojeni kriterijem izbranega kandidata: „Samo še slike ne nalepijo.“

Septembra 2011 je bil za direktorja Zdravstvenega doma izbran Dragan Krstović, diplomirani socialni delavec. Kot kader Stranke demokratičnega napredka (PDP) je že naslednje leto po lokalnih volitvah 2012 in kot svetnik Skupščine Občine Vzhodno Novo Sarajevo postal del vladajoče koalicije.

„Mislim, da mi je ta odborniška funkcija krepila položaj direktorja. Nepošteno bi bilo, če bi rekel, da ne,“ pravi Krstović v pogovoru za Center za raziskovalno novinarstvo (CIN).

Sogovorniki CIN-a menijo, da je Krstoviću funkcija svetnika pomagala, da je do konca maja letos ostal na položaju direktorja Zdravstvenega doma, čeprav je bilo leta 2014 ugotovljeno, da je izpolnil pogoje za upokojitev. Poleg tega mu je oktobra 2015 potekel štiriletni mandat. Pobuda je bila sprožena, vendar do njegove razrešitve ni prišlo.

Ne da bi čakali na odločitev svetnikov v Vzhodnem Novem Sarajevu, so njihove kolege v Vzhodni Ilidži januarja letos umaknili soglasje k imenovanju Dragana Krstovića. Za vršilca dolžnosti (v.d.) direktorja v Zdravstvenem domu „Vzhodno Sarajevo“ so imenovali njegovega bratranca Zorana Krstovića, specialista splošne medicine v podružnični ambulanti tega zdravstvenega doma.

Tega imenovanja Občina Vzhodno Novo Sarajevo ni sprejela, temveč je maja, po vrsti neuspelih pogajanj, razrešila Dragana Krstovića in postavila svojega v.d. direktorja, prav tako svetnika Danila Kujačića, diplomiranega inženirja kmetijstva.

Šantić pravi, da je bil Kujačić imenovan izključno zato, ker je bil edini kandidat, s katerim se je večina svetnikov lahko strinjala. Prav on je predlagal Kujačića za v.d. direktorja, ker med izčrpno skupščinsko razpravo svetniki niso mogli priti do nobenega predloga kandidata.

Zdravstveni dom je deloval z dvema vršilcema dolžnosti direktorja približno mesec in pol, vendar noben ni bil vpisan v sodni register. Zato nobeden od njiju ni mogel podpisovati nalogov za izplačilo plač in nakup potrošnega materiala.

Plače so zamujale, potrošnega materiala pa je bilo vse manj. Pacienti trdijo, da so ga morali sami kupovati. „Verjemite, infuzij imamo le še pet, ki jih hranimo za nujne primere,“ je novinarjem CIN-a tik pred stavko dejala medicinska sestra Borka Šućur. Med enodnevno ustavitvijo dela so pacientom nudili le storitve nujne pomoči.

Nato je bil dosežen dogovor, ki je zadovoljil interese politik obeh občin. Spremenjen je bil Statut Zdravstvenega doma, tako da je bil poleg direktorja v Upravo uveden tudi njegov namestnik. Dogovorili so se, da bosta Zoran Krstović in Danilo Kujačić opravljala funkcijo vodij do septembra letos, ko bodo izbrali vodstvo za štiriletno obdobje. Prva štiri leta bo direktorja izbirala Občina Vzhodna Ilidža, namestnika pa Občina Vzhodno Novo Sarajevo, nato pa obratno.

Politika v zdravstvenih domovih

Po Zakonu o zdravstveni zaščiti Republike Srbske (RS) zdravstvene domove ustanavljajo občine in mesta, katerih predstavniki v skupščini izbirajo tudi direktorje. „Najpogosteje se postavi političnega človeka, političnega kandidata, da sploh ni pomembno, ali je strokoven, ali je sposoben, samo da se izpolni ta oblika političnih strank,“ pravi Milenko Granulić, predsednik Sindikata zdravstva in socialne zaščite RS.

Pravi, da Zdravstveni dom „Vzhodno Sarajevo“ od inženirja kmetijstva nima koristi: „Ne daj Bože kakšne epidemije ali česa drugega, o čem naj razpravlja?! Kako naj organizira, da se to kaj zatre?! Nima pojma. To je neumnost.“

Po raziskavi CIN-a je najmanj 30 sedanjih in bivših direktorjev zdravstvenih domov v RS članov političnih strank. Najmanj devet jih je bilo hkrati direktorjev in svetnikov, 15 direktorjev zdravstvenih domov pa je kandidatov na letošnjih volitvah.

Med njimi je tudi Saša Jovičić. Kot svetnik Skupščine Občine Srbac je glasoval za svoje imenovanje na položaj direktorja tamkajšnjega zdravstvenega doma. Jovičić ni več svetnik, je pa še vedno direktor.

„Poglejte, vi ste odbornik v mestni skupščini, ki vas imenuje za direktorja, ki sprejema zaključni račun, ki sprejema vaš načrt dela in poročila o delu. To je neumnost,“ pravi Granulić.

To potrjujejo zapisniki s skupščin Občine Vzhodno Novo Sarajevo, kjer svetniki niso veliko razpravljali, ko so bili na dnevnem redu poročila o delu Zdravstvenega doma, ki mu je poveljeval njihov kolega svetnik Dragan Krstović. Čeprav so imeli pacienti pripombe na storitve v tej zdravstveni instituciji, so se svetniki javljali le, da pohvalijo delo direktorja. Redki so se spuščali v razpravo o kakovosti storitev.

Preko direktorjev do delovnih mest

Sogovorniki CIN-a pojasnjujejo, da je direktorski položaj za politike pomemben zaradi vpliva na zaposlovanje. „Kako se dobijo volitve? Z zaposlovanjem v javnih podjetjih in javnih ustanovah,“ pravi sekretar Skupščine Vzhodno Novo Sarajevo Dragan Cvijetić. V nekaterih zdravstvenih domovih delajo otroci sedanjih delavcev in sorodniki lokalnih politikov.

Za zaposlovanje so, večinoma, pristojni direktorji zdravstvenih domov. Granulić pravi, da se redko razpisujejo razpisi in zato ni zagotovila, da se v zdravstvene domove sprejema najboljši kader. „Vemo, kako se danes zaposluje v BiH – največ preko sorodstvenih vezi ali denarja. To je javna skrivnost,“ pravi Granulić in dodaja, da politike ne skrbi kakovost zdravstvenih storitev, ker „politiko samo skrbi, kako bo svoje kadre uredila in izpolnila obljube, dane pred volitvami.“

Po podatkih Sklada zdravstvenega zavarovanja RS je od 54 zdravstvenih domov v tem entitetu, 51 presežnih zaposlenih. Za presežne delavce je bilo v preteklem letu porabljenih nekaj več kot 26,3 milijona mark. Najbolj ekstremni primeri so zdravstveni domovi „Trnovo“ in „Novo Goražde“, ki več kot 65 % denarja, ki ga dobijo od Sklada, porabijo za presežne zaposlene. Lani je to za ta dva zdravstvena doma znašalo skoraj 300 tisoč mark.

Predstavnica Sklada Biljana Rodić-Obradović pojasnjuje, da bi ta denar, če ne bi bilo presežnih delavcev, zdravstveni domovi lahko uporabili za plačilo davkov in prispevkov. Po podatkih Davčne uprave Republike Srbske 43 zdravstvenih domov v tem entitetu dolguje skoraj 56 milijonov mark.

Rodić-Obradović pravi, da bi s plačilom neporavnanih davčnih obveznosti imeli zdravstveni domovi veliko korist. „Ko bi oni to plačali, bi bil to naš prihodek, iz tega prihodka pa jih mi financiramo.“

Zaradi presežnih delavcev so v težavah tudi zdravstveni dom v Zvorniku, eden večjih zdravstvenih domov, ki zagotavlja storitve za okoli 50.000 pacientov. Od skupno 4,5 milijona KM, kolikor so lani dobili od Sklada, je več kot tretjino porabili za presežne delavce. Zdravnik Goran Birčaković, ki je tudi v sindikatu, pravi, da so zaradi presežnih delavcev nastali tudi dolgovi. Ti do Davčne uprave RS znašajo nekaj več kot 2,3 milijona mark.

Plače zamujajo dva meseca, prispevki niso bili redno plačani, zato se pogosto organizirajo tudi stavke. Prekomerno zaposlovanje pripisujejo opozicija in delavci Demokratični narodni zvezi (DNS), katere kadri v zadnjih desetih letih vodijo ta zdravstveni dom. Skupaj z Zvezo neodvisnih socialdemokratov in Stranko demokratične akcije DNS tvori večino v Skupščini Občine Zvornik, ki izbira direktorja zdravstvenega doma. Kadar te stranke je tudi aktualni direktor Radivoje Aćimović, bivši uslužbenec Občine Zvornik.

V pogovoru za CIN pravi, da je bil edini kandidat na razpisu. Misli, da mu je pomagalo to, da je bil član stranke: „Kaj vem, domnevam, da je.“ Kljub številkam iz Sklada o prekomernem zaposlovanju Aćimović meni, da Zdravstveni dom „Zvornik“ nima presežnih zaposlenih: „Imamo Pravilnik o sistematizaciji delovnih mest, ministrstvo nam je to potrdilo in vse je v skladu s tem pravilnikom.“

Dr. Birčaković meni, da težave nastajajo, ker ena institucija izbira vodstvo, druga pa financira Zdravstveni dom: „Največja težava tega financiranja oziroma izgub je, da vas občina imenuje na funkcijo, denar pa dobivate od Sklada in Ministrstva,“ pravi dr. Birčaković.

Vendar Rodić-Obradovićeva pravi, da Sklad ne plačuje zdravstvenega doma po številu zaposlenih, temveč po številu pacientov in njihovi starostni strukturi. „Ali boste to, kar dobite, porabili na ta ali oni način, je torej stvar menedžmenta zdravstvene ustanove,“ pravi Rodić-Obradovićeva ob pripombi, da Sklad kupuje storitve, ki bi bile po anketi med pacienti lahko boljše.

Po podatkih Sklada se je v zadnjem času ustavila rast števila zaposlenih v zdravstvenih domovih, kar je mogoče pripisati tudi lanski spremembi Zakona o primarni zdravstveni zaščiti RS, s katero je določeno, da bo presežne zaposlene plačevala občina, ki je ustanovila zdravstveni dom.

„Denarja je toliko, kolikor ga je, in namenjen je predvsem financiranju zdravstvene oskrbe, ne pa financiranju presežnih zaposlenih,“ pravi Rodić-Obradovićeva.

Piše: Center za raziskovalno novinarstvo (CIN)