O'Brienov prihod bi lahko vrnil odnos ZDA do BiH na prejšnje tirnice, kar bi nam dalo čas

(Patria) - Pomočnik ameriškega državnega sekretarja Antonyja Blinkena, James O'Brien, bo prihodnji teden obiskal BiH. Moški, ki je na State Departmentu sicer odgovoren za evropske in evroazijske zadeve, bo v naši državi bival od 1. do 3. februarja.

Predvideno je, da se bo "oče Daytonskega mirovnega sporazuma", kot je O'Brien bolj znan bosanskohercegovski javnosti, srečal s številnimi bosanskohercegovskimi političnimi funkcionarji, med njimi bodo tudi člani Predsedstva BiH.

Zasuk ameriške politike

O pomenu O'Brienovega obiska v naši državi je za Novinsko agencijo Patria govoril profesor politologije in strokovnjak za mednarodne odnose Zlatko Hadžidedić.

O'Brienov obisk Bosne in Hercegovine, pravi Hadžidedić, je treba gledati v kontekstu zasuka, ki ga je ameriška politika pod predsednikom Joeom Bidenom naredila v odnosu do BiH, in "nekakšnega soglasja, ki ga je sklenila s politiko Velike Britanije glede delitve BiH".

Hadžidedić poudarja, da smo priča vse pogostejšim govorom o možni delitvi Bosne in Hercegovine po entitetski liniji in pripojitvi njenega enega dela Srbiji, drugega pa Hrvaški.

- To ni naključje, ti pogovori potekajo odkar je Biden prevzel oblast. Njegova administracija je zagotovo naredila zasuk v primerjavi s prejšnjimi ameriškimi administracijami, ki so izhajale iz načela nespremenljivosti meja - pravi Hadžidedić.

Poudarja, da znotraj State Departmenta obstaja več različnih tokov, James O'Brien pa pripada tistemu tradicionalnemu, ki se drži načela nespremenljivosti meja in načel, na katerih je zgrajen Daytonski mirovni sporazum.

- Ta obisk bi gledal v kontekstu njegove lastne želje, da se seznani s stanjem na terenu, koliko se je oddaljilo od nekdanje ameriške politike. In glede na to, da je pomočnik za Evropo in Evrazijo, torej glavni človek v State Departmentu, odgovoren za ta del sveta, je treba pričakovati, da ima tudi kapaciteto, da takšen zasuk predlaga in naredi. A očitno se je, preden je sprejel kakršno koli pobudo, želel osebno prepričati o stanju na terenu - pravi Hadžidedić.

Naš sogovornik opozarja, da je Bosna in Hercegovina prišla zelo daleč - do meje delitve, skoraj do tega, da bi EUFOR že stal na medentitetski liniji in iz nje naredil meddržavno mejo med Srbijo in Hrvaško.

Od O'Brienovega obiska v Bosni in Hercegovini Hadžidedić ne pričakuje nič spektakularnega, razen da se bodo ZDA morebiti pod njegovim vodstvom vrnile na prejšnjo politiko. Ta prejšnja politika, pojasnjuje, za BiH ni nič posebej dobra, a ji vsaj zagotavlja obstoj znotraj sedanjih meja. To je, navaja profesor, status quo in ne pomeni napredka v nobeni smeri.

- Bili smo priča, da v zadnjih desetih letih nismo dosegli nobenega napredka ne kot država, ne kot kandidatka za članstvo v Natu, o EU pa sploh ne. Zato so ZDA že pred predsednikom Bidnom zagovarjale politiko, ki je bila za nas dobra le toliko, kolikor je varovala naš goli obstoj.

Zdaj vidim možnost vrnitve k tej politiki, ker smo se mi pod politiko, ki jo vodi Biden in ki jo že dolgo zagovarjajo njegovi zavezniki v Veliki Britaniji, že zdavnaj premaknili od te meje golega obstoja k popolnemu izginotju - opozarja profesor Hadžidedić.

Čeprav je bilo ob podpisu Daytonskega sporazuma pred skoraj 29 leti rečeno, da je njegov namen vzpostavitev končnega miru, profesor poudarja, da imamo danes v Bosni in Hercegovini zelo krhek mir.

- Sam sporazum je v veliki meri kršen. Sam sem večkrat pisal o tem, da je visoki predstavnik rušil Daytonski sporazum s tem, ko se je spuščal v ustavne spremembe, za kar po Aneksu 10 nima mandata.

O'Brien: V BiH na obisku od 1. do 3. februarja

Dve leti za rušenje države

Ne le zaradi tega, kar počne Milorad Dodik v smislu rušenja ustavnega reda, ampak tudi zaradi tega, kar je počel Christian Schmidt, smo se močno znašli v rušenju celotnega ustavnega reda, pa tudi mirovnega sporazuma.

Zdaj, ali ga je mogoče rešiti? Verjetno da, vendar se bojim, da je glavni problem v tem, da imamo na oblasti ljudi, ki niso zainteresirani za reševanje države, ampak za izvlečenje čim več denarja od tistih, ki so jim ga morda obljubili za rušenje države.

Imamo ekipo, ki jo nič drugega ne zanima, kot da podre to državo. Ni locirana samo v Banja Luki in Mostarju, ampak je tu tudi ta Trojka v Sarajevu. Prej je bila to SDA, vendar ni več primerna, ker je ta proces močno raztegnila. Zdaj so pripeljali ljudi, ki bodo to pospešili, in imajo približno dve leti časa za uničenje BiH, pri čemer zelo aktivno delajo.

To je edina razlika med njimi in SDA, načelne razlike ni. Razlika je le v hitrosti delovanja. Sicer pa SDA nikoli ni bila na položajih obrambe BiH, od leta 1990 naprej nikoli ni bilo tako.

Da se tisti, ki bodo to brali, ne zavedejo, menim, da so vsi enako vpleteni in enako krivi - tako tisti v Sarajevu, kot tisti v Mostarju in tisti v Banja Luki. Vendar smo zdaj v Sarajevu res dobili ekipo, ki si prizadeva ta proces pospešiti do konca in ga opraviti v teh dveh letih.

Imeli smo volitve oktobra 2022, torej do oktobra 2024 bi moral biti proces rušenja in razpada Bosne in Hercegovine že končan - nam je povedal Hadžidedić.

In prav v tem kontekstu, dodaja profesor, bi prihod Jamesa O'Briena in morebitna vrnitev na prejšnjo ameriško politiko, po kateri meje niso spremenljive, pomenila veliko, saj nam to daje možnost, da morda pridobimo še čas, da sami v tej državi poiščemo druge ljudi, ki nas bodo vodili k blaginji, ne k propadu.

- Vendar vse to zahteva veliko časa, prihod Jamesa O'Briena in morebitni koraki, ki bi jih lahko sprožil, bi prav lahko vodili k "nakupu časa", v katerem bi lahko poskusili zamenjati garnituro oblasti, ki nas vodi, in se obrniti na drugo vrsto boja - ne za goli obstoj - ampak za krepitev suverenosti BiH - sporoča Hadžidedić.

Prav tako poudarja, da je najboljša možna rešitev za prihodnost Bosne in Hercegovine, da se sami izborimo za vrnitev državne suverenosti, ki nam je bila odvzeta že na Lizbonski konferenci leta 1992.

- Med vojno se je pogajalo, kot da ta suverenost sploh ne obstaja. Ta suverenost je bila prenesena na voditelje samozvanih etničnih strank, in tako je bil Dayton ustvarjen - po načelu, da vsakemu od njih pripade kos ozemlja, na katerem imajo možnost upravljanja.

Torej, edina rešitev za BiH je vrnitev suverenosti državljanu in državi, da vsi državljani skupaj nosijo suverenost države. To je tisto načelo, ki obstaja povsod v Evropi in svetu. BiH je edina izjema, tako kot je bila ustvarjena od Lizbone, preko Daytona pa vse do danes.

Edini način je, da pogledamo, kako to počnejo drugi. Lahko vzamemo katerikoli ustav pa ga prepisujemo - ustavo Srbije, Hrvaške, Švice, Belgije, katero koli hočemo, samo da bomo kot druge države v Evropi - zaključuje Hadžidedić v pogovoru za Patrijo.

(D. Kovač)