DOK ZAHOD RUŠI BAKIRA IN MILA, BOSANCI IN ČRNOGORCI VEDO, DA JE ODPOR EDINA PREPREKA SRBSKEMU IN HRVAŠKEMU SVETU

Piše: Rasim Belko

---

Ustvarjalci zahodnih politik na Balkanu so v zadnjih treh letih naredili več napak, ki so se na koncu izkazale za kardinalne in precej nevarne za stabilnost te regije. 

Najprej so podrli Mila Đukanovića, oziroma njegovo DPS, oblast pa prepustili klerikalno-kolaboracionističnim segmentom v Podgorici, katerih programi in politike so ustvarjeni v Beogradu in Moskvi. Pod geslom Milo je predolgo, Milo je komunističen, Milo je kriminalen, so zahodnjaki, predvsem Nemčija, na oblast v Črni gori pripeljali tako imenovane litijaše, ki so s vsakim dejanjem od prihoda do danes kazali protizahodno politiko in nedvomno zvestobo Srbiji in Rusiji. Celo članstvo Črne gore v zvezi NATO je bilo na koncu postavljeno pod vprašaj. 

Toda Milo je preživel, marčevske predsedniške volitve so mu priložnost, da se vrne in s pomlajeno DPS začne ali nadaljuje pot, po kateri je šel pred letom 2020. 

Ustvarjalce zahodnih politik na Balkanu je zato upravičeno vprašati, kaj so storili, razen da so Črno goro pahnili v težko blato in skoraj bratovraždeno vojno, ji s tem zvezali roke in noge ter ji lagali, da ji pomagajo pri vključevanju v EU. 

Skoraj enak scenarij je bil ustvarjen v Bosni in Hercegovini. Edina politična opcija od vseh, ki so bile v polnem obsegu na oblasti v postdejtonski Bosni in Hercegovini, je bila tarča z namenom odstranitve po receptu za DPS. 

Bakir Izetbegović in Stranka demokratske akcije sta bila po teh kreacijah zahodnih politik označena kot problem, čeprav sta v vseh letih in desetletjih, ne glede na to, ali sta bila na oblasti ali v opoziciji, sledila prav politikam, ki so nastajale na Zahodu. 

Zato lahko sklepamo, da zahodnjaki s svojim delovanjem dejansko ciljno ovirajo vse tiste, ki vztrajno dokazujejo, da so za evrointegracije in da so popolnoma zavezani tej poti. Vprašanje, ki iz tega sklepa izhaja, bi bilo, ali zahodnim politikam ne ustrezajo proevropske in pro-NATO politike v tem okolju?

Kajti ti ustvarjalci so s projekcijo političnih sil od naslednikov komunizma do pobeglih otrok SDA ustvarili večstrankarski konglomerat z izključno enim poslanstvom – eliminacijo SDA. In dejansko so uspeli le z eliminacijo Bakirja Izetbegovića iz predsedstva, medtem ko je SDA v zakonodajnih telesih ostala resna sila, ki jo konglomerat, ustvarjen za prevzem oblasti, vse težje premaguje. 

Identnično kot v Črni gori, le da so tam eliminirali stranko, tukaj predsednika. 

Tudi marketinške smeri kampanj, v katerih naj bi izbrani kadri iz Zahoda izgledali odlično, so v Črni gori in BiH zelo podobne. Tako v Podgorici kot v Sarajevu je bila vsiljena zgodba o predolgem, celo avtokratskem vladanju Đukanovića in Izetbegovića. Popolnoma so zahodni možgani pozabili, da na Hrvaškem HDZ vlada tako dolgo kot Milo in Bakir v BiH. Da je v Srbiji v resnici v nasledstveni vrsti vseh, razen Zorana Đinđića, vpleten Vučić. 

Pozabili so tudi na dejstvo, da na politični sceni Bosne in Hercegovine prav tako obstajata HDZ in SNSD, ki desetletja bivata na oblasti, vendar jim to ni problem. Na drugi strani pa so voditelji HDZ BiH in SNSD, Dragan Čović in Milorad Dodik, kot tudi Aleksandar Vučić in velik del hrvaške politike, v tesnih vezeh z agresorskim režimom v Moskvi. 

In medtem ko državljanom Bosne in Hercegovine prodajajo mavrične laži o evropski in NAT0 prihodnosti, zahodne politike s neposrednim vmešavanjem vplivajo na to, da državo BiH vodijo prav tisti, ki javno in brez zadržkov sporočajo, da ne bodo v NATO, da bodo premislili o EU in da nikoli ne bodo pristali na uvedbo sankcij proti agresorski Rusiji. To pa nikogar, ki gleda Bosno in Hercegovino realno, ne preseneča, saj gre za politike, ki sledijo vojnim zločincem, zanikajo sodbe mednarodnih sodišč, izvajajo diskriminacijo…

Vendar to ni dovolj Johannu Sattlerju, vodji Delegacije EU, da bi spoznal, s kom ima opravka, zato namesto ostre note v Bruselj in opozorila na Dodikovo obnašanje, gre k Dodiku na obisk in se mu smehlja, medtem ko absolutni vladar entitete RS namerava uvesti Lukašenkov zakon o preganjanju novinarjev. 

Ameriški administraciji na izpostavljenem diplomatskem mestu v Sarajevu Čovićevo in Dodikovo protievropsko delovanje nič ne moti, celo nasprotno, motita jih SDA in Izetbegović. Podobno je z Britanci, pa tudi z velikim številom članic EU. 

Vsem njim namreč ni problem, ko Vučić v arabski državi, med trgovci z najsodobnejšim in najsmrtonosnejšim orožjem, hrvaškim vojakom reče: “dobri ste, toda srbska vojska je močnejša in bolje oborožena”. Nič jim ne moti, ko Vučić naroča droni samomorilci, povečuje vojaške sile. Ne moti jih niti parada ruskih in srbskih prostovoljcev po Banjaluki in Vzhodnem Sarajevu. 

Vendar pa jih moti, ko Izetbegović reče “prešteli smo se”. Od tega se s pomočjo plačanih medijev ustvarja virtualni požar v javnosti, kot da je Izetbegović dejansko napovedal vojno. Pa ni, dejansko je napovedal le tisto, kar vemo že brez napovedi – da še vedno obstajajo in bodo obstajale sile, pripravljene braniti Bosno in Hercegovino pred Vučićevo in hrvaško vojsko. 

In po vsej verjetnosti je to tudi največji problem. Zato ustvarjalci zahodnih politik na Balkanu potrebujejo SDP, NIP, Našo stranko in satelite, četudi z ruskimi partnerji, regionalnimi hegemoni, fašisti in separatisti. 

Očitno je, da ustvarjalci iz Zahoda pripravljajo neko novo prerazporeditev, v kateri naj bi se Bošnjaki, Bosanci in Hercegovci skupaj s Črnogorci strinjali z prostovoljno predajo in zvestobo Beogradu in Zagrebu! 

Prav zato se bosanske orke in črnogorske dritanovke bojijo dogodkov ljudstva. Kajti tudi največjim laikom med ljudstvom Bosne in Črne gore je jasno, da SDA in DPS predstavljata oviro uresničitvi Karađorđevega načrta! 

Bosanac in Črnogorec vesta, da si tisti, ki se ne brani, ne zasluži niti živeti!