Medtem ko slavi HRHB in njen ZUP, Čović želi povrniti zaupanje med Hrvati in Bošnjaki

Piše: A. Vrabac

V vzdušju praznovanja obletnice ustanovitve ZUP-ovske t.i. Hrvaške skupnosti Herceg-Bosne sredi Mostarja je predsednik HDZ BiH Dragan Čović izrazil željo po „povrnjenju zaupanja med Hrvati in Bošnjaki“. O kakšnem zaupanju govori Čović, ko je danes s svojim izkazovanjem časti HRHB počastil tudi vse zločine ter Bošnjake spomnil na krvavo agresijo in logore, v katerih so bili umorjeni, mučeni in so jim ostale travme za vse življenje.

Toda za Čovića je bila ideja HRHB organizirano delovanje hrvaškega naroda.

„Če ne bi bilo HRHB in organiziranega delovanja hrvaškega naroda, danes ne bi bili tukaj in se ne bi borili za svoje politične pravice, niti ne bi gledali današnje Hrvaške. Ne glede na to, da je groza vojne spremljala HRHB, lahko ponosno povemo, da danes ne bi bilo naše domovine BiH, če ne bi bilo HB. Zato sem danes ponosen, da iščemo rešitve za evropsko BiH, v kateri bomo mi kot narod do konca enakopravni“, je dejal Čović.

Predsednik HDZ BiH nikoli ni obsodil zločinov, za katere je bila obsojena šestorka v Haagu.

Jadranko Prlić, Bruno Stojić, Slobodan Praljak, Milivoj Petković, Valentin Ćorić in Berislav Pušić, nekdanji njeni politični in vojaški voditelji, so bili pravnomočno spoznani za krive 29. novembra 2017. leta za združeni zločinski podvig izgona in umorov Bošnjakov v Bosni in Hercegovini.

Zato je težko verjeti Čoviću, ko govori o izgradnji domovine BiH, v kateri si želi homogen hrvaški narod od Posavine do Hercegovine „brez potrebe, da prižigamo nove sveče“.

Podobno kot napoveduje predsednik SNSD Milorad Dodik za „samostojnost RS“ tudi Čović trdi, da za ta projekt „imamo veliko več partnerjev kot kdajkoli prej.“

„Na Hrvaškem imamo celotno oblast kot partnerja. Ni razloga, da ne bi imeli še več optimizma, da bomo skozi reformo volilne zakonodaje lahko nemoteno izbirali svoje politične predstavnike, pa tudi gradili to družbo“, je dejal Čović.

Koliko je usklajen z Dodikovimi potezami, ki so blokirale državne institucije polne štiri mesece, je dokazal tudi z nasprotovanjem sankcijam. Medtem ko civiliziran svet, evropski poslanci, ministri in visoki diplomati EU, ZDA opozarjajo na pogubno politiko Dodika in škodo, ki jo povzroča BiH, za Čovića „sankcije niso bile rešitev“.

Vendar pa je ena Čovićeva opazka še posebej zanimiva.

„Sankcije nikoli niso bile rešitev in prepričan sem, da ne bodo nekaj na mizi, medtem ko se dogovarjamo“, aludirajoč na trenutne pogovore glede volilne zakonodaje BiH.

Čović je s tem povračal podporo Dodiku, ki je dejal, da bodo „oni podprli vse, kar se v FBiH dogovorijo glede volilne zakonodaje“. Jasno pa je, da dogovora ne bo, ker Čović ne odstopa od svojih zahtev. Mostarski sporazum in načela, ki sta jih 17. junija 2020. leta podpisala on in predsednik SDA Bakir Izetbegović, so potekla januarja letos. Tudi ta famozna sintagma „legitimno predstavljanje konstitutivnih narodov in državljanov“. Na žalost bi to morali razumeti tudi ustni priče tega sporazuma, predstavniki mednarodne skupnosti, in začeti zahteve glede volilne zakonodaje obravnavati skozi „sito in rešeto“. Ultimativne zahteve, ki jih postavlja HDZ BiH, ne morejo biti izpolnjene na škodo Bošnjakov, niti Izetbegović ni pooblaščen, da odloča v imenu drugih političnih strank s področja FBiH, ki so prejele velik delež glasov na preteklih volitvah. Prav to pa se poskuša z vabljenjem samo tega dvojca na pogovore.

Čovićeva samozavest sega do te mere, da napoveduje spremembe zakonov v Parlamentu do konca letošnjega leta.

„Jasno je bilo dano vedeti, da se moramo dogovoriti, predvsem v FBiH, oziroma približati odnose in povrniti zaupanje med Hrvati in Bošnjaki. To je ključna naloga HDZ BiH in tistega, kar predstavljam v HDZ preko HNS, enako pa verjamem tudi kolege iz SDA in drugih bošnjaških strank v BiH“, je dejal Čović.