Med strankami, ki se prerazporejajo, država stoji: Senca odnosov Dodik–Čović nad BiH

Napisala: Amina Čorbo-Zećo

Do volitev je še šest mesecev, politična scena v Bosni in Hercegovini, zlasti v Federaciji, pa je videti bolj zmedena kot kdaj koli prej. Namesto jasnih političnih stališč in odgovorov na ključna vprašanja smo priča skoraj vsakodnevnim prerazporeditvam v koalicijskih zmogljivostih strank, ki vsaj deklarativno trdijo, da delujejo v interesu državljanov.

Pri tem se zdi, da se zavestno zanemarja dejstvo, da vse, kar je povezano s političnim odnosom in interesnim zavezništvom med Miloradom Dodikom in Draganom Čovićem, predstavlja resen problem za delovanje Bosne in Hercegovine.

Tako imenovana Trojka, ki jo sestavljajo Ljudje in pravičnost, Socialdemokratska stranka Bosne in Hercegovine ter Naša stranka, je vstopila v oblast z obljubo drugačnega političnega pristopa. Vendar pa se z oddaljevanjem časa vse pogosteje odpira vprašanje njihove resnične politične moči in avtonomije, pa tudi možnosti obstoja v obstoječih odnosih. Saj so bili vsiljeni na oblast in tako so delovali ves ta čas. Delovali so po nareku tistih, ki so jih pripeljali na oblast.

SDP se vse bolj oddaljuje od Trojke in se približuje Stranki demokratične akcije, čeprav nekateri kantonalni odbori SDA zavračajo takšno zavezništvo, saj se zavedajo, da gre za že viden politični model. Takšne kombinacije dodatno zmedejo volivce, saj brišejo meje, ki so bile predstavljene kot nepremostljive, zlasti zaradi njihovega vladanja v zadnjih treh letih.

V vsem tem skorajda v ozadje potisne odnos Dodik–Čović. Ta odnos, ki ga mnogi imenujejo politični pakt, se odraža tudi na ključnih infrastrukturnih in energetskih projektih, vključno z Južno interkonekcijo.

Južna interkonekcija, ki bi morala biti strateški projekt za energetsko varnost države in diverzifikacijo virov oskrbe s plinom, postaja vse bolj talec političnih interesov. Namesto da bi jo vodila ekonomska logika in javni interes, ta projekt postaja polje političnega tekmovanja in nadzora nad viri.

Kritiki takšnih politik opozarjajo, da pogosto za blokadami in pogoji stojijo mreže politično povezanih akterjev, od lobistov do podjetij, blizu centrom moči, ki si prizadevajo zagotoviti nadzor nad prihodnjimi denarnimi tokovi. V tem kontekstu se vsaka velika naložba, vključno z Južno interkonekcijo, obravnava kot priložnost za porazdelitev vpliva in finančnih koristi. In ključno vlogo imata tudi tukaj Čović in Dodik!?

Zdaj se postavlja vprašanje, ali imajo stranke iz Federacije pravico, da se prerazporejajo za prihodnje koalicije v času boja za državne interese. Kajti medtem ko se politične elite vodijo svoje taktične igre, ključna državna vprašanja ostajajo ob strani. Problem državnega premoženja še vedno ni rešen, čeprav predstavlja eno najpomembnejših vprašanj za funkcionalnost države.

Hkrati sta evropska in NАТО pot Bosne in Hercegovine v zastoju. Čeprav se vsi formalno prisegajo na evropske integracije, konkretni koraki izostajajo, reformni procesi pa stagnirajo. Namesto strateških odločitev smo priča kratkoročnim političnim izračunom, ki so v funkciji ohranjanja oblasti, ne pa dolgoročnega razvoja države.

Vse to daje vtis, da se politični boj v Bosni in Hercegovini vse manj bije za ideje, programe in vizijo, vse bolj pa za matematične kombinacije in porazdelitev moči. V takšnem okolju državljani ostajajo talci politične negotovosti, brez jasnega odgovora, kdo, kako in s kom namerava voditi državo po volitvah in še pomembneje, s kakšnim programom.

Če se bo ta trend nadaljeval, volitve, ki prihajajo, ne bodo prinesle bistvenih sprememb, temveč le novo prerazporeditev istih akterjev v nekoliko drugačni razporeditvi. Vprašanja, od katerih je odvisna prihodnost države, pa bodo še naprej čakala.