Medtem ko se SDA ruši: Vse bolj verjeten razpad izvršne oblasti

SARAJEVO, (Patria) - Ali ima SDA pravico ostati nema ob očitnem rušenju države? Če so dobili zaupanje večine volivcev, so nase prevzeli tudi največjo odgovornost. Namreč, do sedaj ni bilo takšne situacije, v kateri bi se SDA izgubljala oblast in razpadala znotraj lastne strukture. Do sedaj so volitve prinašale privilegije, s prvo pravo krizo pa so ti privilegiji postali sredstvo za rušenje stranke.

Kaj bo v tej krizi storila SDA?

Seveda bodo odgovornost sedaj poskusili prevaliti na SBB. Tako kot so nekoč storili z DF-om. Spomnimo se, ko jim je DF kot partner v oblasti postavil vprašanje nekaterih direktorskih mest v javnih podjetjih, jih je SDA takoj odpravila. Nato so za partnerja izbrali SBB, ki ga danes obtožujejo povzročanja kaosa, potem ko so sodelovali pri zamenjavi vlade Tuzlanskega kantona.

Kaj je bistvo SDA-ove katastrofe?

Od 13 poslancev SDA v skupščini Tuzlanskega kantona jih je kar 10 zavrnilo zahteve centrale v Sarajevu in šele takrat se je SDA odzvala. Iz stranke so bili izključeni tisti, ki so takoj sprejeli položaje v oblasti, novi premier vlade TK Jakub Suljkanović, Enes Gegić, minister za boraška vprašanja, Slavena Vojinović, nova ministrica za kulturo, šport in mladino, nato Senad Alić, predsednik skupščine TK, Husein Topčagić, minister za notranje zadeve. Torej, deset poslancev SDA in teh pet tako imenovanih kadrov SDA je izbralo privilegije oblasti namesto stranke. V Tuzli nekateri novinarji pravijo: Da so vsa mesta v oblasti TK ponudili tudi drugim podpornikom iz SDA, bi bila zagotovo „ugodno zapolnjena“.

Če je morala SDA izbirati druge stranke (SBB in DF) za partnerje v oblasti, je vprašanje, zakaj zase ni izbirala pravih ljudi in vodila resne kadrovske politike? Kdo je izbral to množico karieristov in nevednežev ter jih potisnil v parlamente, izvršno oblast in vodstveno strukturo SDA? Znotraj sebe SDA že dolgo nima zgrajene lestvice vrednosti in kakovostnega kadriranja. Skoraj redno so glavno besedo vodili podobni in večinoma nesposobni. Ko bi se jim omenile vlade strokovnjakov, so to jezno zavračali, predlagatelja pa gledali kot psihiatričnega bolnika.

SDA že dolgo protežira svojo samovoljno strukturo na račun države. Nekoliko resnejši spori v stranki so privedli do razpada sistema izvršne oblasti in potisnili državo pred prepad. Po Tuzli in vse bolj verjetni zamenjavi vlade Kantona Sarajevo se je treba vprašati, ali v SDA sploh obstajajo kadri, ki bodo ostali zvesti stranki, če jim vzamejo funkcijo, položaj ali kakršen koli privilegij?

SDA je zaradi vsega tega danes podobna zasebni korporaciji, v kateri so vsi člani delničarji, ki iz stranke črpajo količine privilegijev, sorazmerne položaju v strankarski hierarhiji. Zdaj, ko se vse ruši, je očitno, da pri večini SDA-jevih podpornikov prevladuje ključni motiv njihovega angažmaja: Kakšna stranka, hočem oblast.

Odgovornost SDA pred nevarnostmi rušenja države je očitna. SDA je ostala brez podpore večine tako v zveznem kot v državnem parlamentu. To postavlja pod vprašaj predvsem obstoj vlade Federacije, katere naslova se ne ve. In vse to, sedem mesecev pred naslednjimi splošnimi volitvami.

Danes se razkriva tudi SDA-jeva neverjetna brezbrižnost do tega rušenja države. V njihovih razpravah o izključitvah neposlušnih kadrov se še vedno govori le o čiščenju lastnih vrst.

Danes se razkriva pravi obraz stranke, ki se je dolgo gradila na nepotizmu, korupciji, podobnosti in nekompetentnosti. Na žalost je vsa ta umazanija v lastnih vrstah, s katero bi se želeli obračunati, dajala ključno moč SDA na volitvah. To je bil sistem, ki se je vzdrževal s klientelizmom, bolnim karierizmom in privilegiji. Množica tipov, ki so do sedaj spogledovali s skrbjo za nacionalne interese in se prisegali na domoljubje, se je izkazala za zanesljivo le, ko gre za osebni interes. /S. O./