Medtem ko se poziva na reakcijo OHR: Bo Schmidt odločil, da trinajst Bošnjakov ne velja toliko kot trinajst Hrvatov?

(Patria) - Drugega kroga ni, če je v prvem krogu enajst delegatov predlagalo kandidata za (pod)predsednika Federacije. In še enkrat – drugega kroga ni, če je v prvem krogu enajst delegatov predlagalo kandidata za podpredsednika. Ker ni isto – ni predlagan in ni izvoljen. Če ni izvoljen – se prvi krog ponovi. Če ni predlagan, se potrebno število podpisov delegatov v roku tridesetih dni zniža z enajst na sedem. Torej, drugega kroga (znižanja na sedem) ni za tisti klub konstitutivnih narodov v Domu narodov FBiH, ki je v prvem krogu z enajstimi podpisi predlagal kandidata za (pod)predsednika Federacije, piše Istraga.ba.

In veste, zakaj je tako napisano v Ustavi Federacije BiH? No, napisano je zato, ker je Christian Schmidt nameraval zagotoviti HDZ BiH in stranke, zbrane okoli HNS, ki imajo zagotovljenih 13 delegatov v Klubu Hrvatov Doma narodov FBiH. In ko jih imajo trinajst, nihče drug nima enajst. Kar pomeni, da samo one lahko predlagajo (pod)predsednika FBiH iz vrst hrvaškega naroda. S temi določbami je Christian Schmidt zagotovil HDZ. Toda Marfijevo pravilo pravi, da če se kaj lahko zalomi, se bo zalomilo. In se je. Z utrjevanjem HDZ BiH na oblasti je Schmidt, nevede, utrdil tudi SDA. Stranka demokratične akcije je odveč v koalicijskih projekcijah mednarodne skupnosti. Vendar pa favorizirana »osmerka« nima dovolj rok. Tistih deset v Klubu Bošnjakov je nezadostnih za izvolitev (pod)predsednika, brez podpredsednika pa ni niti imenovanja Vlade Federacije. Zato zdaj voditelji »osmerke« pozivajo na reakcijo OHR. Visoki predstavnik je v resničnih problemih. Tukaj je, kaj lahko stori in kakšne so posledice tega vsiljevanja.

Prvič, da bi spremenil obstoječe določbe, mora Christian Schmidt sprejeti novo odločitev in spremembe Ustave Federacije BiH. Torej, mora vsiliti nove določbe Ustave FBiH. Če želi rešiti »blokado« SDA, bi moral Christian Schmidt spremeniti svoj Amandman CXX, oziroma točko dva in tri, v kateri se drugi krog, z znižanjem števila potrebnih podpisov, aktivira samo v primeru, če v prvem krogu kandidat NI PREDLAGAN z enajstimi podpisi. Visoki predstavnik bi torej moral navesti, da se drugi krog aktivira v primeru, če v prvem krogu Predstavniški dom ali Dom narodov FBiH nista izbrala kandidata, ki ima enajst podpisov. Če vsili te spremembe, se bo OHR kratkoročno rešil SDA, dolgoročno pa bo HDZ BiH izginil s politične scene. V primeru takšnih sprememb bi na primer zadostovalo, da bi preprosta večina v obeh domovih Parlamenta Federacije BiH zavrnila HDZ-jevega kandidata za (pod)predsednika Federacije BiH, dokler se število potrebnih podpisov ne bi znižalo na štiri. Stranke s sedežem v Sarajevu pa bodo vedno imele štiri Hrvate v Klubu Hrvatov Doma narodov FBiH. In to bi bilo vse potrebno. Ker HDZ BiH, glede na volilne enote in »bošnjaški demografski oportunizem«, v Predstavniškem domu FBiH v najboljšem primeru lahko ima 20 od skupno 98 poslancev. Preprosta večina je 50. HDZ BiH in stranke HNS nikoli več ne bi bile nepogrešljive in vloga Doma narodov FBiH bi pri oblikovanju Vlade FBiH bila zmanjšana na minimum. Torej, če se OHR odloči, da se drugi krog aktivira, če v prvem krogu ne izbere kandidata za (pod)predsednika, potem je to popolno razlaščevanje Doma narodov FBiH, kar bi na koncu prineslo državljansko urejeno Federacijo.

Druga možnost za delovanje Christiana Schmidta bi bila, da pusti v veljavi določbe Ustave FBiH, ki se nanašajo na kandidiranje in izvolitev (pod)predsednika FBiH, vendar vsili odločbo, po kateri bi za imenovanje Vlade FBiH zadostovali podpisi predsednika FBiH in enega podpredsednika. In to bi kratkoročno rešilo »blokado« SDA, dolgoročno pa bi najbolj lahko stalo HDZ BiH. Tukaj je, kako. Najprej vsak klub konstitutivnih narodov predlaga kandidata za (pod)predsednika. O teh treh kandidatih nato odločata oba doma Parlamenta Federacije, s tem, da je dovolj, da dobijo podporo samo v Domu narodov FBiH. Ko se ta proces zaključi, se oblikuje tako imenovano Predsedstvo FBiH, ki ga sestavljajo po en Srb, Bošnjak in Hrvat, ki so bili predhodno izbrani za (pod)predsednike. Ti trije med seboj odločajo, kdo bo predsednik Federacije BiH. Tako se na primer Bošnjak in Srb iz državljanskih strank lahko dogovorita, da bo predsednik Federacije – Srb. V tem primeru Hrvat ostane podpredsednik. Če bi Schmidt vsilil določbe, po katerih bi bil dovolj podpis predsednika in enega podpredsednika, bi Vlada FBiH lahko bila imenovana brez podpredsednika iz vrst hrvaškega naroda.

Obstaja, realno, tudi tretja možnost. Ta bi pomenila, da Christian Schmidt sprejme »ad hoc« odločbo, s katero bi on, namesto možnega (pod)predsednika SDA, imenoval Vlado Federacije BiH brez SDA. Toda to bi na koncu bila sporočilo, da trinajst Bošnjakov v Domu narodov FBiH ne velja toliko, kolikor velja trinajst Hrvatov.