Medtem ko Evropa sprejema in neguje razlike: Balkanci slabo tretirajo jezike svojih sosedov

Evropa ne dovoljuje diskriminacije, ne glede na osnovo, tudi glede pravice do jezika. Spoštuje kulturne, verske in jezikovne raznolikosti. Bosanski jezik je v številnih evropskih raziskavah, analizah in načrtih že več kot desetletje resno zastopan, piše novinarska agencija Patria.       

Na žalost, države bivše Jugoslavije v svojih ustavih v vseh primerih ne obravnavajo enakopravno jezikov svojih narodnih manjšin. Včasih je videti, da se te države do kolektivnih pravic narodnih manjšin obnašajo selektivno in z primesmi političnih stereotipov iz preteklosti.

Srbski, hrvaški jezik in pravice

Ustavi Srbije in Hrvaške sta skoraj identična glede obravnave jezikov in pisav večinskih in njihovih manjšinskih narodov.

V 12. členu Ustave Republike Hrvaške piše: „V Republiki Hrvaški je v uradni uporabi hrvaški jezik in latinična pisava.“

„V posameznih lokalnih enotah se lahko poleg hrvaškega jezika in latinične pisave v uradno uporabo uvedeta še drug jezik ter cirilična ali katera druga pisava pod pogoji, ki jih določa zakon.“

Kakšno spoštovanje zakona gre, smo videli na protestih v Vukovarju ob postavljanju dvojezičnih napisov v cirilici.

Na drugi strani pa v 10. členu Ustava piše, da sta „v Republiki Srbiji v uradni uporabi srbski jezik in cirilična pisava. Uradna uporaba drugih jezikov in pisav se uredi z zakonom, v skladu z Ustavo.“

„Po tem zakonu sta v enotah lokalne samouprave, kjer živijo pripadniki manjšin, njuna jezika in pisavi lahko v enakopravni uradni uporabi in to bo zapisano v statutu.“   

Če kdo pogleda Zakon o uporabi uradnega jezika in pisave v Republiki Srbiji, bo videl, da so čarobno izbrisani členi, ki govorijo o latinični pisavi. Pravijo, da so bili odstranjeni iz Zakona po demonstracijah v Vukovarju. Absurd je dopolnjen: hrvaška in srbska politika uresničujeta svoje demokratične dosežke z monitoringom iz enega v drugo dvorišče.

Bosanski enakopraven v Črni Gori in na Kosovu

V Sloveniji so v 64. členu Ustava jezikovne pravice dodeljene madžarski in italijanski manjšini. Čeprav se v evropskih dokumentih govori, da bosansko goji znaten števil drugih državljanov Slovenije.

V Ustavu Republike Kosovo, v 5. členu, sta „uradna jezika albanski in srbski. Turščina, bosanščina in romščina imajo status uradnih jezikov na občinski ravni ali se bodo uporabljali kot uradni na vseh ravneh v skladu z zakonom.“

V Črni Gori, v 13. členu Ustava, je „uradni jezik črnogorski, cirilična in latinična pisava sta enakopravni. V uradni uporabi so srbski, bosanski, albanski in hrvaški jezik.“

V Bosni in Hercegovini Ustav prepoveduje kakršno koli diskriminacijo, tudi jezikovno, in daje vse človekove pravice ob spoštovanju evropskih konvencij. Bosanski jezik je v manjšem bh. entitetu zanikan in diskriminiran.

Iz evropskih demokratičnih krogov ne razumejo in ne sprejemajo stališč o bosanskem jeziku, ki prihajajo iz Republike Srbske. Evropa želi pomagati ljudem iz različnih kultur, da bi se razumeli v večjezični, multikulturni Evropi.

Čeprav nacionalne vlade določajo pravni status jezikov, Evropska komisija vzdržuje odprt dialog in spodbuja jezikovne raznolikosti v največji možni meri.