Medtem ko Čović od Trojke zahteva imenovanje Vukoje, bližnjevzhodni poslovnež pripravlja svojega kandidata

(Patria) - Za Dragana Čovića izbira Marina Vukoje za sodnika v Ustavnem sodišču Bosne in Hercegovine ni več kadrovsko vprašanje, temveč vprašanje njegove osebne politične moči in sposobnosti, da nekaj, kar je začel, dokonča ali natančneje – da imenuje kadre, ki jim je to tudi obljubil.

Nedavno je politična javnost v Bosni in Hercegovini ostala nemalo presenečena z dejstvom, da je bila Čovićeva dolgoletna sodelavka Tonka Krešić Gagro izključena iz HDZ BiH.

Tisti, ki so bolje obveščeni, pravijo, da je do razkola med Čovićem in Krešić-Gagro prišlo v času imenovanja Sveta ministrov BiH. Ob tej priložnosti je bila Tonki obljubljena funkcija ministrice za pravosodje Bosne in Hercegovine, Marinu Vukoji pa mesto sodnika v Ustavnem sodišču Bosne in Hercegovine.

Vendar pa se je v celotno zgodbo glede imenovanja Sveta ministrov BiH vmešal državljan ene države z Bližnjega vzhoda in vplivni poslovnež iz Mostarja, ki je imel drugačne načrte za položaj ministrice za pravosodje Bosne in Hercegovine. Na koncu je Čović popustil, Krešić-Gagro pa je postala kolateralna škoda.

V Vladi Federacije, ki jo Čović suvereno nadzoruje, stvari vendarle ne gredo niti približno tako, kot poskuša predstaviti. Seje Vlade Federacije se pogosto prelagajo „do nadaljnjega“, ker se partnerji ne morejo dogovoriti glede dnevnega reda.

Tisti, ki so bolje obveščeni, prav tako vedo, da Čović išče roke v Predstavniškem domu, le nekaj dni pred namestitvijo Vlade Federacije BiH je drugim hrvaškim strankam obljubil direktorska mesta v javnih podjetjih, ki bi sicer pripadla HDZ BiH. Ko je prišlo do realizacije, so se mnogi, tudi kadri HDZ, uprli, ker so nekatera od teh mest načrtovali zase.

Po nedavnem srečanju v Mostarju med Draganom Čovićem in Elmedinom Konakovićem je bila sklicana seja Predstavniškega doma Parlamenta Federacije BiH z dnevnim redom za imenovanje Marina Vukoje v Ustavno sodišče Bosne in Hercegovine.

Sejo je sklicala predsedujoča doma Mirjana Marinković Lepić, ki je odstopila s te funkcije, vendar zaradi pomanjkanja večine v Predstavniškem domu niso smeli dati na glasovanje niti njenega odstopa.

Zdaj pa se načrt sestoji v tem, da se poskusi zagotoviti, da člani Komisije za izbor in imenovanja iz vrst Trojke odstopijo s članstva v komisiji, čeprav Poslovnik Predstavniškega doma Parlamenta Federacije takšne možnosti ne pozna.

Na ta način bi se vendarle odprla pot Mladenu Boškoviću, da ponovno sproži postopke v nasprotju s Poslovnikom, zaradi oblikovanja začasne komisije za izbor in imenovanja Predstavniškega doma, preko katere bi se stalna Komisija za izbor in imenovanja zapolnila s kadri strank, združenih okoli HDZ BIH.

Vendar pa isti tisti poslovnež iz Mostarja zdaj ponovno vidi svojo priložnost, tokrat pri imenovanju sodnikov Ustavnega sodišča, da bi tako razširil svoj vpliv tako v državi kot na politiko HDZ BiH. Namreč, omenjeni poslovnež je izbral drugega kandidata iz vrst hrvaškega naroda, ki ga želi videti v Ustavnem sodišču Bosne in Hercegovine.

Na drugi strani Čoviću vse bolj zmanjkuje časa, da ne bi razočaral še enega od svojih kadrov (Marina Vukojo), ki mu je imenovanje obljubil, medtem ko na drugi strani trpi neprijetno prijateljsko konkurenco. Zato Čović zdaj nujno potrebuje odstop članov Komisije za izbor in imenovanja ter roke poslancev iz Trojke, torej da Elmedin Konaković opravi svoj del posla, da bi se imenovanje nestrokovnega Marina Vukoje in izročitev Ustavnega sodišča BiH za 20 let v roke HDZ končno zaključilo.

Za Konakovića seveda ni pomembno niti dejstvo, da Vukoja nima niti dneva delovnih izkušenj v pravosodju, pa niti to, da se na seznamu nahajajo kandidati z dvajsetletnimi izkušnjami v pravosodju, ki so napisali več kot 5.000 sodb med svojo kariero. Ali bodo poslanci Trojke omogočili Čoviću, da izvede svoje imenovanje, ali bo svojo voljo ponovno uveljavil poslovnež iz Mostarja, ali pa bo na koncu prišlo do izbire verodostojnega kandidata, ostaja, da se vidi.

(M.T.)