Dodiku sporna džuma, pogodba med državo in Islamsko skupnostjo še vedno na čakanju

SARAJEVO, (Patria) - V stavbi Predsedstva Bosne in Hercegovine je danes na povabilo Željka Komšića, predsedujočega Predsedstva Bosne in Hercegovine, potekal sestanek s predstavniki Islamske skupnosti v Bosni in Hercegovini, na katerem so razpravljali o vprašanju Pogodbe Islamske skupnosti z državo Bosno in Hercegovino.

Sestanek je sledil z namenom uskladitve stališč glede tega vprašanja in iskanja najboljše rešitve, da bi Islamska skupnost, tako kot Katoliška in Pravoslavna cerkev, podpisala pogodbo z državo.

Kot so po sestanku potrdili za Preporod.info, je bilo vprašanje končnega podpisa pogodbe preloženo na eno od naslednjih sej, ker je članu Predsedstva Bosne in Hercegovine Miloradu Dodiku sporna džuma.

Dodik noče sprejeti, da bi verniki ob petkih lahko eno uro odšli na džumo, pri čemer bi delodajalec to upošteval v delovnem času, oziroma da bi po Dodikovih besedah te “izgubljene ure” nadomestili v drugem času.

Zaradi takšnega Dodikovega odnosa do muslimanov ostaja Islamska skupnost v Bosni in Hercegovini edina verska skupnost, s katero država nima podpisane temeljne pogodbe.

Po drugi strani pa je za predsednika Komšića in Džaferovića vprašanje Pogodbe Islamske skupnosti v Bosni in Hercegovini z državo Bosno in Hercegovino nesporno.

Komšić je, naj spomnimo, na seji Predsedstva Bosne in Hercegovine 18. oktobra, ko se je Pogodba Islamske skupnosti z državo po dolgih letih in poskusih znašla kot ena od točk dnevnega reda, dejal, „da mora biti Islamska skupnost tako kot druge verske skupnosti v enakopravnem položaju”.

O tem vprašanju se Predsedstvo Bosne in Hercegovine dva meseca po tej seji ni izreklo, saj je v tem obdobju Dodik blokiral delo državnih institucij.

Znano je, da Islamska skupnost na podpis pogodbe z državo čaka od leta 2009, ko je Predsedstvu Bosne in Hercegovine poslala pobudo za podpis takšnega sporazuma. Prav tako je treba spomniti, da je Svet ministrov Bosne in Hercegovine leta 2011 sprejel sklep in zadolžil Ministrstvo za človekove pravice in begunce, naj pripravi Predlog izhodišč za vodenje pogajanj z Islamsko skupnostjo. Ta pogodba je bila po usklajevanju na ravni strokovnih skupin leta 2015 soglasno sprejeta na Svetu ministrov in posredovana Predsedstvu Bosne in Hercegovine v odobritev. Od takrat se začne težava.

Določene pripombe k obravnavi sporazuma sta imela takrat tudi Mladen Ivanić in Dragan Čović, ki sta glasovala proti predlogu Bakirja Izetbegovića, da se to vprašanje obravnava na dnevnem redu seje. V vmesnem času, od leta 2015 do danes, je bilo nekaj pogovorov o spreminjanju nekaterih podrobnosti, vendar ni bilo nič uradno sprejeto. Izetbegović je obema kolegoma predlagal, naj podpišeta besedilo sporazuma, ki jima je bilo posredovano s Sveta ministrov. Do tega ni prišlo.