Dodikov up na Ustavno sodišče BiH, ki ga je rušil in zaradi katerega je končal na zatožni klopi

(Patria) - Pravna ekipa pravnomočno obsojenega predsednika RS Milorada Dodika bo vložila pritožbo na Ustavno sodišče BiH in zahtevala začasni ukrep za odlog izvršitve sodbe do končne odločitve Ustavnega sodišča BiH o pritožbi.

Prav Dodik je bil obtožen, ker je v nasprotju z odločbo visokega predstavnika podpisal ukaze o razglasitvi Zakona o spremembi Zakona o objavi zakonov in drugih predpisov Republike Srbske, ki ga je sprejela Narodna skupščina Republike Srbske na seji 21. junija 2023, in o razglasitvi Zakona o neupoštevanju odločb Ustavnega sodišča Bosne in Hercegovine, ki sta bila nato objavljena v Uradnem glasniku Republike Srbske.

In zdaj se Dodik obrača na isto to Ustavno sodišče BiH, v katerem ni nobenega sodnika iz RS, ker je Dodik zavračal imenovanje dveh sodnikov s strani Narodne skupščine RS.

Dodikov odvetnik Goran Bubić je navedel, da se bodo obrnili tudi na Evropsko sodišče za človekove pravice. Vendar pa mora po praksi Sodišča v Strasbourgu pritožnik najprej izkoristiti domača pravna sredstva.

Glede na obtožnico sta bila Milorad Dodik in Miloš Lukić obtožena, da sta v obdobju od 1. julija 2023 do 9. julija 2023 v Banja Luki, zavedajoč se in vedoč, da je visoki predstavnik za Bosno in Hercegovino Christian Schmidt sprejel odločbo, s katero preprečuje začetek veljavnosti Zakona o neupoštevanju odločb Ustavnega sodišča Bosne in Hercegovine z dne 1. julija 2023, ki ga je sprejela Narodna skupščina Republike Srbske na Osmi posebni seji 27. junija 2023, in odločbo, s katero preprečuje začetek veljavnosti Zakona o spremembi Zakona o objavi zakonov in drugih predpisov Republike Srbske z dne 1. julija 2023, sprejetega na Sedmi posebni seji Narodne skupščine Republike Srbske 21. junija 2023, s katerima sta bila predhodno seznanjena in v nasprotju s tem izvajala uradne dejavnosti za nadaljevanje zakonodajnega postopka, ne da bi upoštevala in izvajala navedene odločbe visokega predstavnika v BiH. Obtoženi Milorad Dodik je obtožen, da je kot uradna oseba v instituciji Republike Srbske, v vlogi predsednika Republike Srbske, čeprav se je zavedal, da so odločbe visokega predstavnika v Bosni in Hercegovini zavezujoče, v skladu z pooblastili, ki so mu dana s členom V Priloge 10 Splošnega okvirnega sporazuma za mir v Bosni in Hercegovini in členom II 1. d) navedenega sporazuma, izdal ukaz o razglasitvi Zakona o spremembi Zakona o objavi zakonov in drugih predpisov Republike Srbske z dne 7. julija 2023, tako da ga je lastnoročno podpisal, s tem pa ni upošteval in izvajal odločbe visokega predstavnika Christiana Schmidta.

Obtoženi Miloš Lukić je obtožen, da je kot uradna oseba v Republiki Srbski, ki je bil 8. julija 2023 imenovan z odločbo predsednika vlade Republike Srbske z dne 8. julija 2023 za vršilca dolžnosti direktorja Javne ustanove Uradni glasnik Republike Srbske, takoj naslednji dan, 9. julija 2023, v tej vlogi, z uporabo pooblastil direktorja te ustanove, podpisal obrazec SG 32 Uradnega glasnika Republike Srbske, št.: 60/23 z dne 9. julija 2023, s čimer je omogočil izvedbo postopka objave ukaza o razglasitvi Zakona o spremembi Zakona o objavi zakonov in drugih predpisov Republike Srbske, ki ga je sprejela Narodna skupščina Republike Srbske, in ukaza o razglasitvi Zakona o neupoštevanju odločb Ustavnega sodišča Bosne in Hercegovine, ki sta bila nato objavljena v Uradnem glasniku Republike Srbske.

Lukić je bil v tem sodnem postopku oproščen, medtem ko je Dodiku potrjena prvostopenjska kazen enega leta zapora in prepoved opravljanja funkcije v trajanju šest (6) let.

Trenutno ima Ustavno sodišče BiH sedem sodnikov, in sicer štiri domače in tri tuje sodnike: Mirsad Ćeman, Valerija Galić, Angelika Nussberger, Helen Keller, Ledi Bianku, Marin Vukoja in Larisa Velić.

Odkar je nastala nova koalicija, ki jo sestavljajo SNSD, HDZ in stranke Trojke, je Dodik vztrajal, da se iz Ustavnega sodišča BiH odstranijo tuji sodniki in jih nadomestijo domači, ki bi jih izbrala Parlamentarna skupščina BiH. Vendar to vprašanje nikoli ni bilo resno obravnavano, čeprav je imel v HDZ-ju somišljenike. Stranke Trojke so sporočale, da se o tem lahko govori šele, ko bo BiH na pragu vstopa v Evropsko unijo.