Dodikova kontrola nad UIO: Denar pomembnejši od izvirnega Daytna, moč SNSD in HDZ jasnejša kot kdajkoli, Trojka izgubljena

Piše: Amina Čorbo-Zećo

Milorad Dodik ve zelo dobro, kaj počne. V navalu besa in govorjenja o spoštovanju ustave BiH, tiste izvirne daytonske, še niti enkrat ni omenil Uprave za indirektno obdavčitev, institucije, ki prav tako ni daytonska kategorija, a jo potrebuje!

Kajti potrebuje denar, carine, nadzor nad izhodom iz BiH, na čelu te institucije pa je njegov Zoran Tegeltija. Po letih vladanja Mire Džakule (HDZ) se Trojka ni uspela izboriti za to funkcijo, pravzaprav se sploh niso borili.

Le zaman je podpredsednik SDP Vojin Mijatović dejal, da položaj direktorja Uprave za indirektno obdavčitev Bosne in Hercegovine (UIO BiH) ne sme pripasti kadru, ki prihaja iz SNSD.

“Če se kdo poigra in tudi UIO prepusti SNSD, potem naj jim damo še vse druge položaje. UIO mora pripasti koaliciji okoli SDP BiH”, je navedel Mijatović.

A poigrali so se in Tegeltijo postavili na čelo UIO BiH.

Zoran Tegeltija (SNSD) je bil najboljši kandidat na razgovoru na natečaju za direktorja Uprave za indirektno obdavčitev (UIO) BiH, saj je prejel oceno 10.

Na drugem mestu je ostal Mladen Zirojević s povprečno oceno 8,5. Poleg Tegeltije in Zirojevića so pogoje natečaja izpolnjevali tudi glavni revizor Urada za revizijo institucij v FBiH Dževad Nekić, pomočnik direktorja Sektorja za informacijske tehnologije UIO Svjetlana Perković ter Saudin Terzić in Dženan Musemić.

Torej niso bili neopozorjeni vladajoči, kaj se bo zgodilo, vendar za dobronamerne nasvete, ki so prihajali iz probosanskih vrst, ni bilo posluha.

A obstajajo razlogi za preveritev dela v UIO. Za začetek velja poudariti, da Uprava za indirektno obdavčitev BiH od leta 2017 ni uresničila priporočila Oddelka za notranjo revizijo, s katerim naj bi zagotovila, da struktura zaposlenih v UIO BiH odraža nacionalno strukturo prebivalstva v BiH glede na zadnji popis prebivalstva. Rok za izvršitev priporočil je bil šest mesecev. Vendar tisto, ki se nanaša na nacionalno strukturo zaposlenih, še nikoli ni bilo uresničeno.

V času direktorja Mire Džakule (HDZ), nato pa tudi Zorana Tegeltije (SNSD) je bil znatno porušen nacionalni ravnotežje v škodo Bošnjakov kot najštevilčnejšega naroda v BiH. Stvari se niso bistveno spremenile niti po prihodu Tegeltije na čelo UIO junija 2023.

Po evidenci zaposlenih v UIO BiH je bilo v začetku avgusta 2024 2.195 zaposlenih za nedoločen čas, od tega 878 Bošnjakov, 845 Srbov, 461 Hrvatov in 11 drugih. Odstotno je Bošnjakov 40 odstotkov, Srbov 38,50, Hrvatov 21 in drugih 0,50 odstotka.

Glede na to, da se uporablja zadnji izvedeni popis iz leta 2013, to pomeni, da je v UIO BiH 222 Bošnjakov manj, kot bi jih moralo biti.

Vendar, če uporabimo izjavo Elmedina Konakovića v zvezi z diskriminacijo kandidata Fahrudina Halača (Bošnjak) za varnostne agencije, ki jo je ugotovilo Sodišče BiH in Konakoviću ni sporna, potem ne moremo pričakovati niti ukrepanja glede UIO.

Spomnimo, po imenovanju aktualnega sklica Sveta ministrov so bili na direktorske oziroma položaje namestnikov direktorjev imenovani srbski in hrvaški kandidati, ki so prestali natečajni postopek, medtem ko so bili kadri bošnjaške narodnosti izločeni iz postopka imenovanja, da bi stranke Trojke pripravile imenovanje sebi podobnih kadrov.

Ti imenovani iz kvote SNSD so danes večinoma odšli k Miloradu Dodiku na sestanek, na katerem je bilo med drugim sporočeno, da se bodo Srbi umaknili iz institucij BiH, ko bodo zakoni, sprejeti v NSRs, stopili v veljavo.

Zaskrbljujoča je tišina iz države, medtem ko se slišijo le mlake izjave, da bodo institucije opravljale svoje delo. Katere institucije, saj se je za začetek pričakovalo, da bo na odhod vodij policijskih agencij v Banja Luko odreagirala Borjana Krišto, ki se obnaša, kot da je nič od dogajanja ne zadeva, čeprav je premierka Sveta ministrov BiH.

Očitno je, da čaka mig Dragana Čovića, strankarskega šefa ali jutrišnje zbiranje HNS. Toda kaj čaka tretja komponenta oblasti, medtem ko vodje institucij, ki bi morale biti garant varnosti državljanov, sedijo v Banja Luki z Dodikom?

Zdaj je vidno, da je koncentracija politične moči v rokah določenih političnih strank, kot sta SNSD in HDZ, Bošnjaki pa, čeprav so najštevilčnejši narod, niso enakomerno zastopani v institucijah, kot je UIO BiH, ki ga Dodik ne šteje za vsiljeno institucijo – ker denar potrebuje bolj kot izvirni Dayton.