Dodikovo referendumsko odpiranje Pandorine skrinjice na Balkanu?

V Bosni in Hercegovini bodo 2. oktobra potekale lokalne volitve. Skupno število volivcev je 3.345.486. Na prihajajočih volitvah je znatno povečano število volivcev, ki glasujejo po pošti, in znaša 65.111 volivcev. Na lokalnih volitvah kandidira okoli 30.000 kandidatov za položaje v bodoči lokalni oblasti. Izvoljenih bo 2.835 svetnikov, 1.687 v Federaciji BiH (FBiH), 1.117 v Republiki Srpski (RS) in 31 poslancev v skupščini Brčko distrikta BiH, 301 mestni svetnik, 117 v Federaciji in 184 v RS. Prav tako bo izvoljenih 131 občinskih načelnikov in 12 županov.

Volitve potekajo v vseh enotah lokalne samouprave, razen v mestu Mostar, kjer volitev ni od leta 2008. Največjo odgovornost za stanje v Mostarju nosita vladajoči stranki Stranka demokratske akcije (SDA) in Hrvaška demokratska skupnost BiH (HDZBiH). Čeprav sta obe stranki optimistično napovedovali dosego dogovora o izvedbi lokalnih volitev v Mostarju, vladajoča garnitura dogovora, ki bi omogočil izvedbo lokalnih volitev, ni dosegla.

Volitve v znamenju tradicionalnih političnih rivalstev

Volilna kampanja za lokalne volitve v Bosni in Hercegovini poteka v znamenju tradicionalnih političnih rivalstev.

V Republiki Srpski imamo tradicionalno nasprotujoča si dva politična bloka. Na eni strani imamo politični blok Zveza neodvisnih socialdemokratov (SNSD), Demokratska zveza narodnih strank (DNS) in Socialistična stranka (SP), na drugi strani pa blok Zveza za spremembe, v katerem so Srbska demokratska stranka (SDS), Stranka demokratičnega napredka (PDP) in Narodna demokratska stranka (NDP).

Blok Zveza za spremembe je znatno oslabljen zaradi sodelovanja Mladena Ivanića, častnega predsednika PDP in srbskega člana Predsedstva BiH z Miloradom Dodikom, predsednikom SNSD in predsednikom RS. PDP hitro izgublja podporo med volivci, zato Ivanić s neprimerno retoriko, ki dodatno zaostruje in moti odnose v BiH, poskuša povrniti izgubljeno podporo med volivci. Gre za klasično „politično prostitucijo“, ki je sicer značilna za Ivanića.

V Federaciji BiH je koalicija strank SDA-SBB (SBB - Zveza za boljšo prihodnost) absolutni favorit lokalnih volitev. Socialdemokratska stranka (SDP) je v globoki obrambi in poskuša najti svoje mesto v okviru opozicije. Demokratska fronta (DF) se poskuša uveljaviti kot opozicija in oster kritik oblasti, kar ji deloma uspeva zaradi številnih napak aktualne oblasti.

Koalicija SDA-SBB bo postopoma vodila do prevzema SBB s strani SDA, kar postaja vse bolj očitno. Sodno preganjanje predsednika SBB Fahrudina Radončića je pustilo globoke posledice na prihodnost te stranke. Izvolitev novega predsednika SBB bi lahko morebiti prispevala k omilitvi padca SBB in odprla možnost, da se ta stranka reši objema SDA.

Še posebej zanimive bodo volitve v Brčko distriktu BiH. Brčko je postalo poligon za merjenje moči političnih strank iz RS in FBiH. Prav vse velike stranke so napovedale svoje velike predvolilne shode v Brčkem, kar dodatno poslabšuje vzdušje v distriktu, ki v zadnjih nekaj letih beleži znatno nazadovanje. Brčko distrikt BiH je upravna enota v okviru BiH, ki verjetno ima največ začetih, a najmanj končanih projektov.

HDZBiH politično dominira na območjih, ki so večinsko naseljena s Hrvati, in bo težko ogroziti položaj te stranke v teh okoljih.

Lokalne volitve v Srebrenici imajo poseben pomen zaradi storjenega genocida nad Bošnjaki in nezakonitega vpisa znatnega števila volivcev iz Srbije v volilni seznam za občino Srebrenica. Zato bo še posebej pomembno izvajati monitoring v Srebrenici zaradi navedenih in možnih novih zlorab v volilnem procesu in na samih volitvah.

Čeprav gre za različne nasprotujoče si politične opcije na višjih ravneh oblasti, na lokalni ravni obstajajo številne neprincipielne koalicije in znatno število neodvisnih kandidatov in list.

Koga podpira ljubljanski župan Janković?

Čeprav so lokalne volitve predvsem notranjepolitično vprašanje, v Bosni in Hercegovini ni tako. Politiki iz Srbije, v manjši meri iz Hrvaške, aktivno sodelujejo v volilnih kampanjah v Bosni in Hercegovini. Ni redko, da v okviru volilnih kampanj v BiH sodelujejo tudi politiki iz Turčije.

Najnovejši primer sodelovanja v volilni kampanji v BiH je ljubljanski župan Zoran Janković, ki je nedavno v Banja Luki podprl kandidata za župana Igorja Radojičića (SNSD) iz Dodikovega SNSD-ja.

Ameriška administracija je februarja 2008 uvedla „tihe“ sankcije proti SNSD, tako da so tri agencije Združenih držav Amerike, vključno z Agencijo za mednarodni razvoj (USAID), ameriškim Nacionalnim demokratskim inštitutom (NDI) in Mednarodnim republikanskim inštitutom (IRI) prenehale nuditi pomoč SNSD, čigar predsednik je Milorad Dodik.

Vlada ZDA se je odločila prekiniti vsakršno financiranje, ker je ocenila, da SNSD ne izpolnjuje več pogojev za program USAID pomoči političnim strankam, saj ameriška administracija ne nudi finančne ali tehnične pomoči nobeni politični in/ali nacionalistični stranki v Bosni in Hercegovini, ki temelji na etničnosti ali nacionalizmu.

Program SNSD ni v skladu z zavezanostjo BiH k evroatlantskim integracijam. Administracija je ocenila, da postopki in izjave SNSD niso prispevali k napredku BiH, da niso v skladu z daytonskim mirovnim sporazumom in da spodkopavajo državne institucije, nujne za uresničitev evroatlantskih ciljev BiH. SNSD je obremenjen s hipoteko kriminala in korupcije, njegov predsednik Milorad Dodik pa je vse bolj eksponent ruske politike v BiH in simbol kriminala in korupcije. SNSD je bil izključen iz Socialistične internacionale (SI) in Stranke evropskih socialistov (PES).

Ljubljanski župan Janković je nadaljeval s serijo svojih podpor tudi v Brčko distriktu BiH, kjer je podprl kandidata za župana nedavno razrešenega direktorja JP „Komunalno Brčko“ v Brčkem Admira Nukovića (BDP), ki s svojim Brčanskim demokratskim gibanjem (BDP) nastopa na volitvah. Tudi za tega kandidata so vezane določene hipoteke in kontroverze, ki postavljajo pod vprašaj njegovo verodostojnost in zmanjšujejo njegovo demokratično kapaciteto.

V volilno kampanjo v BiH se je vmešal tudi Mednarodni monetarni sklad (MMF), ki je z izplačilom tranše posojila 12. septembra 2016 vladama FBiH in RS neposredno podprl volilno kampanjo, s podporo aktualnim vladajočim strukturam.

Srbski premier Aleksandar Vučić se je prav tako vključil v volilno kampanjo s svojim sodelovanjem pri odprtju avtoceste Prnjavor - Doboj, dogodka, ki nima nobene zveze z Vlado Republike Srbije. Prav ta avtocesta je bila poimenovana „9. januar“, datum, ki ga je Ustavno sodišče Bosne in Hercegovine razglasilo za neustavnega. V celotno zgodbo okoli avtoceste „9. januar“ je vključena Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD), ki je financirala celoten projekt s posojilom v višini 180 milijonov EUR, ki je bil na koncu poimenovan s spornim in neustavnim imenom „9. januar“.

Čeprav gre za lokalne volitve, je preveč akterjev vpletenih v same volitve in volilni proces. Mnogi od njih otežujejo že tako zapleteno in težko situacijo v Bosni in Hercegovini. Predvolilni čas glede na izkušnje odpred 25 let po nekaterih vidikih spominja na predvojni čas in že se čuti vonj po vojni v BiH.

Nove geopolitične spremembe

Aktualna dogajanja v Bosni in Hercegovini dodatno zapletajo razpisani referendum v Republiki Srpski za 25. september 2016, s katerim naj bi razveljavili sodbo Ustavnega sodišča BiH, s katero je bil 9. januar kot Dan Republike Srpske razglašen za neustavnega, ker žaliti čustva drugih dveh narodov v entiteti RS, Bošnjakov in Hrvatov, ta datum pa je bil določen z voljo samo enega naroda – Srbov.

Visoki predstavnik v BiH (OHR) Valentin Inzko in Svet za implementacijo miru v BiH (PIC) sta razpisani referendum o Dnevu RS ocenila kot antidaytonsko dejavnost, ki ogroža stabilnost in mir v Bosni in Hercegovini in regiji.

Milorad Dodik poskuša prisiliti Ustavno sodišče BiH, da razveljavi svojo odločitev oziroma da izvede revizijo sprejete sodbe. Gre za pravni nonsens, saj sodbe Ustavnega sodišča niso podvržene reviziji, ker bi Ustavno sodišče BiH z morebitno revizijo dejansko ukinilo samo sebe, kar je tudi cilj Dodika.

Dodik v svojih nastopih pogosto poudarja, da je treba odločitve v BiH sprejemati s soglasjem vseh treh narodov, medtem ko je bila odločitev o „9. januarju“ sprejeta z voljo predstavnikov samo enega naroda - Srbov. Rešitev za izhod iz obstoječe krize je, da se sprejme odločitev o Dnevu RS s soglasjem vseh treh narodov, Srbov, Bošnjakov in Hrvatov. Vendar pa je tu opazno, da Dodik nima demokratičnega kapacitete, temveč poskuša z instrumentalističnim pristopom in manipulacijo, zlorabljajoč čustva Srbov, doseči svoj edini cilj - ohranitev oblasti.

V dogajanja v zvezi z referendumom v RS se močno vključuje Rusija, pa tudi Srbija, čeprav sta Aleksandar Vučić in Tomislav Nikolić izjavila, da referenduma ne podpirata, mu pa se tudi ne upirata. Gre za prešutno soglasje, saj je poznavalcem političnega odločanja jasno, da se ključne odločitve za Republiko Srpsko sprejemajo v Beogradu. Tako je bilo tudi tokrat.

Razkrivanje vloge Rusije potrjuje tudi napovedan obisk Milorada Dodika pri ruskem predsedniku Vladimirju Putinu za 22. september 2016. V mednarodnih odnosih je nepredstavljivo, da bi predsednik Rusije sprejel predsednika neke regije iz neke tuje države, razen če ne gre za eksponente ruske politike v tem delu sveta. V tem primeru Dodik deluje v funkciji ruskih interesov, ki so predvsem povezani z onemogočanjem vstopa BiH v polnopravno članstvo Nata in morebitno disolucijo BiH.

Referendum v Republiki Srpski 25. septembra 2016 je uvod v nova geopolitična previranja v regiji, začenši z Makedonijo, in odpiranje Pandorine skrinjice na Balkanu z nepredvidljivimi posledicami. Pričakujejo se velike geopolitične spremembe v regiji in svetu, sam ukrep razpisa Dodikovega referenduma pa lahko sproži proces sprememb notranje (pre)ureditve BiH.

Analitiki menijo, da lahko v primeru izvedbe referenduma 25. septembra pride do verižne reakcije ustvarjanja novih referendumov v BiH in regiji. Te verižne reakcije ne bo mogla ubežati niti Srbija, ki ji bo se po vsej verjetnosti ponovno zgodil referendum Albancev v Preševski dolini (Preševo, Medveđa, Bujanovac), ki bodo zahtevali pripojitev Kosovu, saj se imajo za „vzhodno Kosovo“, Bošnjakov v Sandžaku, čeprav je večina bošnjaških voditeljev v funkciji Vučića, Bolgarov v obmejnem pasu z Bolgarijo, Vlahov v vzhodni Srbiji, v perspektivi pa tudi referendum v Vojvodini, ki ga ne bodo sprožile manjšinske skupnosti.

Situacija se bo dodatno destabilizirala v Makedoniji, Srbi v Črni gori pa bodo, ohrabreni s podporo Moskve in Beograda, delali na ustvarjanju svojega entiteta v tej državi. Številni so primeri, ki bodo vodili do destabilizacije regije, ki jih bo povzročil Dodikov referendum. Kakršnakoli avantura Srbije z Republiko Srpsko jo lahko stane izgube Vojvodine. Na to je Srbijo pred nekaj leti opozorila tudi Rusija.

Analitiki menijo, da bo razpisani referendum v RS, po doktrini šoka, vodil do procesa sprememb notranje (pre)ureditve v BiH. V demokraciji je nemogoče radikalno spremeniti tok ali smer države brez nekega šoka, ki „dovoli“ tistemu, ki ga je režiral, da uredi državo po svojih načelih in svetovnem nazoru. V primeru Dodika gre za paradoks, saj povzroča šok, ki je v interesu drugih, medtem ko mu za ta „samomorilski“ potez ploska skoraj celotna njegova javnost.

Analitiki menijo, da delovanje tujih sodnikov v Ustavnem sodišču BiH še vedno daje novo kakovost, saj se tako prispeva k zmanjševanju politizacije in provincializacije tako pomembnega organa, kot je Ustavno sodišče BiH.