Dodikovi načrti z migranti v BiH

Pred srečanjem članov Predsedstva Bosne in Hercegovine v torek so mediji objavili Dodikovo napoved, iz katere je bilo razvidno, da predsedujoči Predsedstva ne namerava reševati problema migrantske krize, ki državo resno pretresa že od lanskega leta. "To zame ni problem in že sem za jutri sklical sejo Predsedstva", je dejal Dodik novinarjem v Banja Luki, nato pa dodal: „Vse to bi lahko bila jalova zgodba, saj ni Sveta ministrov, ki bi glede tega lahko kaj operativno storil“. Dodik je torej že pred sejo dal vedeti, da ne namerava sprejeti nobenih ukrepov, ki bi lahko rešili nekontroliran priliv ilegalnih migrantov in beguncev, ki preko Srbije in Republike Srbske, entitete v BiH, vstopajo na ozemlje Federacije Bosne in Hercegovine, kjer ostanejo obtičali, saj je prva naslednja državna meja s Hrvaško strogo varovana in neprebojna za izčrpane ljudi, ki bežijo proti zahodu pred grozotami na Bližnjem vzhodu.

Po podatkih Službe za zadeve s tujci, ki jih je objavil Svet ministrov na zadnji seji, je bilo od 1. 1. 2019. do 5. 6. 2019. na ozemlju Bosne in Hercegovine prijavljenih 9.081 nezakonitih migrantov, čeprav bi lahko bilo to število bistveno večje, saj varnostnim agencijam ne uspe registrirati vsake osebe, ki vstopi na ozemlje BiH.

Akademik Esad Duraković v besedilu, objavljenem na spletni strani novinarske agencije Patria pod naslovom „Migracije kot dejavnik nadaljnje destabilizacije BiH“, „priliv migrantov v državo, kot je BiH, in njihovo zadrževanje na meji z EU obravnava kot zelo resen dejavnik destabilizacije in s tem tudi obstoja BiH, saj je država sicer že v zelo hudi krizi.“

Če pogledamo okoli po Bosni in Hercegovini, če prisluhnemo izjavam politikov in odzivom civilnega sektorja, bomo videli, da migranti povzročajo tri ključne probleme v državi: varnostni, ekonomski in politični problem, saj institucije države ne odgovarjajo ustrezno na nobenega od teh izzivov. Od lanskega leta breme celotnega zagotavljanja migrantskih taborov v Bihaću in Veliki Kladuši, kjer je nastanjenih na tisoče nesrečnih ljudi, nosi MUP Unsko-sanskega kantona, kar ni dovolj, da bi se varno počutili tako migranti kot lokalno prebivalstvo. Migrante hranijo in oblačijo predvsem dobrodelne organizacije in državljani altruisti, medtem ko so migranti nastanjeni v improviziranih in neprimernih objektih. Medtem predsedujoči Predsedstva BiH Milorad Dodik z begunci in migranti manipulira v politične namene in poglablja mednacionalne napetosti v že tako razdeljeni državi, s poskusom, da bi svetovni problem migracij obračunal izključno Bošnjakom v Bosni in Hercegovini. 

V eni od svojih izjav o migrantih, ki prihajajo v BiH, je Dodik dejal: „... Verjamemo v Republiki Srbski, da so Bošnjaki generirali to zgodbo. In da oni v tem pogledu blagonaklonjeno gledajo na ta problem. In ne želijo biti del rešitve. Ker gre za ljudi iste islamske vere kot Bošnjaki. S tem se želi spremeniti etnična slika.“ Na terenu pa stvari delujejo povsem drugače, nasprotno od tega, kar Dodik plasira v medije – ker prav Dodik počne vse, da bi v Bosno in Hercegovino vstopilo čim več migrantov. Tako je Dodik kot predsedujoči Predsedstva BiH in prvi politik v RS blokiral vsak poskus, da bi država Bosna in Hercegovina zavarovala mejo med BiH in Srbijo, od koder vsak dan na ozemlje Bosne in Hercegovine vstopi na desetine ilegalnih migrantov. Policija Republike Srbske ne samo da ne blokira prehoda migrantov preko ozemlja tega entiteta, ampak spodbuja njihov prehod do Federacije BiH, kjer se nesrečni ljudje zbirajo v bosanski Krajini v negotovo prihodnost. 

Član Predsedstva BiH Željko Komšić je predlagal, da bi „Predsedstvo BiH naložilo ministrici za obrambo Marini Pendeš, da zapove uporabo in namestitev vojaško-policijskih, inženirskih, izvidniških kot tudi drugih enot Oboroženih sil BiH za podporo in pomoč patruljam Mejne policije BiH pri nadzoru meje BiH s Srbijo in Črno goro za preprečevanje ilegalnih prehodov državne meje.“ Nekaj prej je bilo predlagano, da bi Zvezna uprava policije pomagala Mejni policiji BiH na kriznih točkah na meji s Srbijo in Črno goro. In oba predloga je Dodik zavrnil: „Nikoli ne bom dal soglasja, da se vojska postavi na mejo med Republiko Srbsko in Srbijo“, je dejal Dodik na zahtevo, da vojska straži mejo, medtem ko je za angažiranje policije iz Federacije BiH sporočil, da „ne bo dovolil namestitve drugih policijskih sil na ozemlju RS.“

Na vsak poskus, da bi institucije Bosne in Hercegovine našle rešitev za migrantsko krizo, ki pretresa BiH, Dodik deluje kot klada v kolesih države. 

Predsedujoči Predsedstva BiH Milorad Dodik ve, zakaj to počne – predpostavka je, da bi lahko kopičil migrante v Federacijo, dokler situacija v nekem trenutku ne eskalira, kar bi mu lahko služilo za končni zlom Bosne in Hercegovine. Zaradi tega se Dodiku ne spreminja skorumpirano pravosodje v državi – o čigar nezakonitem delovanju poročajo tudi mednarodne organizacije – ker bi ga vsako drugo pravosodje, na čelu s Gordanom Tadić in Milanom Tegeltijo, procesuiralo za poskus destabilizacije države zaradi migrantske krize.