Dodikov bečki hudi pakt

Poti političke prostitucije Milorada Dodika so voditelja SNSD-a pripeljale v hudi pakt z italijanskimi in avstrijskimi nacionalisti. Združeni v populističnih stališčih in boju za nemogoče, so Dodikov SNSD, Severna liga Italije in Svobodnjaška stranka Avstrije dogovorili “sodelovanje na področjih skupnega interesa.” A skupni interes vseh populistov sveta, tudi te trojice, je popolno nasprotje ciljem razvitega dela civilizacije. Med drugim italijansko-avstrijski nacionalisti nasprotujejo migracijam, Severna liga pa meni tudi, da je EU diktatura birokracije. Dodik se je v izolaciji od zahodne politike podal še na eno pot propada.

Spremembe političnega kursa nekdanjega ljubljenca mednarodne skupnosti, danes pa izoliranega Dodika, so postale vsakdanjost. Tiste, ki jih je nekoč imenoval vojne zločince, danes plačuje iz proračuna. Le občasno si voditelj SNSD-a drzne in začne govoriti o interesih Bosne in Hercegovine, ki jo predstavlja le po sili razmer. Njegovo hinavsko vedenje je nagrajeno z žvižgi Sarajeva. Ta razcepljenost politične osebnosti in najbolj rigidnega predstavnika socialdemokratov kjerkoli na svetu je postala fenomen za politologe, pa tudi psihologe. Mnogi ga vidijo kot najboljšega učenca politične šole Aleksandra Vučića. Od svojega mentorja je odlično „prevzel“ znanje politične prostitucije.

V Bruslju bosta Vučić in Dodik obljubila vse in se zaklela na evropske vrednote, a bosta s kotičkom očesa gledala proti Rusiji in vsemu, kar je nasprotno tem evropskim vrednotam. Oba imata rada Putina, bolj v škodo zahoda, kot da bi bila nekakšna vez med tema dvema svetovoma. V jedro političnega delovanja dvojca Vučić-Dodik se popolnoma vključujejo populisti in nacionalisti iz italijanske Severne lige in avstrijske Svobodnjaške stranke. Avstrijski nacionalisti imajo tudi sporazum s Putinovo Enotno Rusijo.

Skupne separatistične sanje in načrti avstrijsko-italijanskih nacionalistov ter lažnega socialdemokrata Milorada Dodika so pot političnega propada. Kajti sovraštvo do migrantov in drobljenje meja v Evropi, ki stremi k združitvi, je vnaprej obsojeno na propad. Ni novo, da Dodik igra na robu in preizkuša utrip domače javnosti in mednarodne skupnosti. Le nekoliko preseneča, da je v bosansko-hercegovski javnosti skoraj izostala reakcija na Dodikov hudi pakt, v katerem so v kolobariju tudi tisti, ki so se nekoč zavzemali za odcepitev RS od BiH.

Čeprav je Dodik, izoliran od mednarodne skupnosti, ostal le fizično in verbalno močan, njegova politična delovanja pa skrčena na grožnje in ustvarjanje napetosti, Dodikovo spogledovanje z novimi partnerji ne bi smelo ostati pod radarjem domače javnosti in mednarodne skupnosti. Kajti Dodik, ne glede na to, kako nepomembni so nacionalisti, s katerimi se je združil, iz tega črpa moč, da ohrani oblast v RS, in tako postane največja ovira na poti BiH k evroatlantskim integracijam. Gledano z vidika aktualnega trenutka v BiH, v katerem bo Dodik imel predsedujočega Sveta ministrov in ministre v njem, bi lahko hudi pakt z Dunaja dovolj ogrozil težnje evropske poti BiH.

V situaciji političnega razsula na probosanski politični sceni in Čovićevega zavezništva z Dodikom so pred Bosno in Hercegovino štiri težka leta. Kdor preživi, bo pripovedoval.