Dodik vse bolj oster v pričakovanju seje Ustavnega sodišča: v ospredju državna lastnina in Drina

Pipe: A.Čorbo-Zećo

---

Komisija za koncesije Bosne in Hercegovine je vložila zahtevo Ustavnemu sodišču Bosne in Hercegovine (BiH) za podaljšanje roka za izjavo o sporu med entitetama Republike Srbske (RS) in državo BiH glede izgradnje hidroelektrarn na Drini, ki ju nameravata skupaj graditi RS in Srbija.

Hkrati se pred zasedanjem Ustavnega sodišča BiH zaostruje retorika Milorada Dodika glede njegovega protiustavnega delovanja in napovedi o 'razlastitvi BiH in odvzemu njenih pristojnosti'.

“V zvezi z vašim vprašanjem vas obveščamo, da je Ustavno sodišče Bosne in Hercegovine v zadevi U 16/20 prejelo zahtevo Komisije za koncesije Bosne in Hercegovine za podaljšanje roka za ukrepanje po Odločbi Ustavnega sodišča BiH, sprejeti v tej zadevi 16. julija 2021.
 
O tej zahtevi Komisije bo Ustavno sodišče BiH odločalo na plenarni seji, ki je predvidena za 2. in 3. december 2021,” so za NAP sporočili iz Ustavnega sodišča BiH.

Vzporedno s temi dejavnostmi je Urad visokega predstavnika (OHR) začel postopek oblikovanja strokovne skupine, katere cilj je pomoč pri pripravi Zakona o upravljanju in rabi državne lastnine Bosne in Hercegovine.

Muharem Cero, strokovnjak za državno lastnino, opozarja, da BiH kot edina izmed postkomunističnih držav še ni sprejela zakona o povračilu in denacionalizaciji, ter da bi njegovo sprejetje in vzpostavitev institucionalnega okvira za izvajanje bistveno olajšalo reševanje spornega vprašanja državne lastnine.

“Vprašanje državne lastnine se ne more rešiti s sprejetjem kratkega zakona o vpisu državne lastnine, kot je nedavno poudaril predsednik Ustavnega sodišča BiH,” sporoča Cero.
 
Glede hidroelektrarn na Drini velja spomniti, da se je visoki predstavnik v BiH Valentin Inzko že novembra lani, ko sta vladi RS in Srbije podpisali sporazum o realizaciji tega projekta, uprl izgradnji hidroelektrarn “Buk Bijela”, “Foča” in “Paunci” na reki Drini.

V svoji pretekli praksi je Ustavno sodišče BiH ugotovilo, da so vode, vključno s celinskimi vodami, javna dobra, ki se štejejo za državno lastnino, ter da bi morale biti odločitve v zvezi z državno lastnino sprejete na ravni države Bosne in Hercegovine, glede na to, da ima država Bosna in Hercegovina izključno pristojnost za odločanje o statusu državne lastnine.