Dodik je prešutao, da v Sarajevo vsak dan na delo prihaja 1.500 Srbov iz RS

Smešnejša od smešne izjave, da v Sarajevu živi več Kitajcev kot Srbov in Hrvatov, ki jo je Milorad Dodik izrekel leta 2015 po obisku papeža Frančiška, je le njegova trditev, da v Sarajevu živi 1.300 Srbov. Dodik je to izjavil ob dviganju novih napetosti o „neprimernosti Srbov v Sarajevu“, čeprav se zaveda, da je to laž mogoče zelo lahko ovreči in preveriti. Po popisu iz leta 2013 v Kantonu Sarajevo živi več kot 13.000 Srbov. In samo v štirih mestnih občinah jih je več kot 10.000, piše agencija Patria.

Bolj verjetno je, da je Dodik mislil na število Srbov, ki vsakodnevno prihajajo v Sarajevo na delo v institucije in podjetja iz Vzhodnega Sarajeva, Pala, Sokoca in drugih krajev, saj ta številka znaša okoli 1.500. To bi pomenilo, da Dodik ne priznava sarajevskih Srbov, še posebej pa ne tistih, ki so branili mesto pred srbskim agresorjem in se niso uklonili pozivom Krajišnikov in Karadžića, naj zapustijo Sarajevo.

Ne smemo pozabiti, da so deli občin Stari Grad, Novo Sarajevo in Novi Grad ločeni in pripadajo RS. Na tem območju in Vzhodnem Sarajevu, ki naravno gravitira proti Sarajevu, po zadnjih podatkih živi nekaj več kot 61.000 prebivalcev.

Resnica je, da je leta 1991 v Sarajevu in okolici živelo 150.000 Srbov, takrat pa je bilo 527.049 prebivalcev. Mnogi so zapustili Sarajevo, tako kot Bošnjaki, Hrvati in drugi. Bilo je pomembno rešiti življenje. Dodik se zaveda, da njegova matematika nima zveze z zdravo pametjo, a trikrat izrečena laž bo nekomu postala resnica. Volitve se bližajo.

Prav tako bi lahko našteli kraje, kot so Srebrenica, Prijedor, Banja Luka, kjer so bili Bošnjaki leta 1991 številni, danes pa je to daleč od nekdanjega števila. Vzamemo primer Banja Luke, kjer po popisu iz leta 2013 živi 7.680 Bošnjakov. Po popisu iz leta 1991 jih je bilo 28.500.

O kakšni “ogroženosti” Srbov v Sarajevu govorimo, kaže tudi podatek, da so od 75 institucij BiH (agencije, inštituti, ministrstva, službe) vodilne položaje pred letom dni zasedali Bošnjaki (28), Srbi (21), Hrvati (18, večinoma finančna vertikala), v šestih institucijah je veljal princip rotacije (Predsedstvo BiH, PS BiH), v dveh institucijah pa so bili iz vrst Ostalih. 

Navedimo tudi posamezen primer. V Državni agenciji za preiskave in zaščito (SIPA) je od 725 zaposlenih 317 Bošnjakov, 285 Srbov, 117 Hrvatov in trije Ostali. Na vodstvenih položajih je 22 Srbov, 16 Bošnjakov in 11 Hrvatov.

Piše: A. Varatanović