Dodik potrdil, da je grožnja miru, radikalnemu ruskemu pijunu je treba obrniti hrbet

Piše: Ernad Metaj

---

Predsednik SNSD Milorad Dodik je dokončno priznal, da je on največja grožnja miru in stabilnosti v BiH. V svojem pismu, ki ga je kot poštar generalnemu sekretarju Združenih narodov Antoniu Guterresu posredoval ruski veleposlanik pri ZN Vassily Nebenzia, Dodik odkrito opozarja, da bi mir v BiH lahko bil ogrožen.

Ob branju tega pisma se je treba spomniti stališča predsednika SDS Mirka Šarovića za Patrijo, v katerem pravi, da samo nore glave ne želijo miru. Dodik že dolgo ni racionalen, deluje kot vodena raketa iz Moskve, ki ji je lastni ego pred razumom. Zdrav razum ne bi v ZN šel korak dlje celo od Srbije pri podpori Moskvi, kar je pravkar storil. 

Jezen, ker je pravilno ocenil, da bo končno na dan prišlo, da je bil njegov SNSD, preden so ga Rusi popolnoma vnovčili, pravzaprav na strani Ukrajine pred začetkom agresije na to državo, je Dodik poskušal preprečiti vodji misije BiH pri ZN Svenu Alkalaju, da glasuje o obsodbi ruske agresije. Koliko je neracionalen Dodik, je to poskušal prek Rusov, ker se druga dva člana Predsedstva BiH Željko Komšić in Šefik Džaferović nista dala prevarati.

S stavkom, da bi brez prepovedi glasovanja Alkalaju, ki je skupaj s preostalim Predsedstvom BiH našo državo uvrstil na pravo stran zgodovine, mednarodna skupnost tvegala mir v BiH, je Dodik pravzaprav jasno dal vedeti, da prav on v interesu Rusov spodkopava stabilnost na Balkanu. 

BiH je v ZN obsodila agresijo Rusije, to je storil tudi uradni Beograd, tako da se zdi, da bi le Dodik ostal dosleden in radikalen ruski pijun. Čas je, da mu tudi vsak normalen in civiliziran človek obrne hrbet, kot se je to zgodilo ruskemu zunanjemu ministru Sergeju Lavrovu. Čas je, kot pravi podpredsednik SDP Vojin Mijatović, da Srbi v BiH naredijo korak naprej, da bodo del normalnega sveta. Za to je po Mijatovićevem mnenju potrebno, da jih končno namesto kriminalcev in popov vodijo najnaprednejši in najpametnejši. S tem bi se končno nehali slaviti voditelji in šteti grobovi, nastali v obrambi njihovega bogastva.

Uvrstitev BiH na stran dobrega je priložnost, da se v preteklost pošljejo tudi Dodikovi pajdaši iz drugih dveh narodov, ki so mu enako neracionalno dali moč in oblast, s katero zdaj grozi, da bo razpihal nove ognje na Balkanu. Čas je za razumne ljudi v politiki, za katere mir nima alternative, čas je za politike, ki si jih bodo generacije zapomnile po dobrem. Če se Dodik želi bojevati, naj gre v Rusijo, v BiH pa so tisti, ki znajo ceniti mir.