Dodik, Nikšić in Čović: Različna stališča o ključnih vprašanjih, a pogovori se nadaljujejo

(Patria) - Po srečanju voditeljev in delegacij strank, ki sestavljajo državno oblast v Mostarju, je bila novinarska konferenca.

Dragan Čović, predsednik HDZ BiH, je dejal, da trije zakoni, in sicer volilni zakon, zakon o sodiščih in zakon o preprečevanju nasprotja interesov, v osnovi niso bili dogovorjeni in da delovne skupine nadaljujejo delo v naslednjih dneh.

„Po dolgih razpravah smo sklenili, da komisije nadaljujejo delo in če se dogovorijo, gredo v postopek. Žal mi je, da nam ni uspelo narediti tega ogromnega koraka naprej. Očitno je, da nam do zdaj ni uspelo kot voditeljem politik uskladiti se. Pričakovati je, da se bo nekaj uskladilo. Naslednja seja Sveta ministrov BiH naj bi bila 4. marca in vse, kar bi moralo takrat potekati, bi moralo potekati tudi v PS BiH“, je dejal.

Povedal je, da je bilo iz EU jasno sporočeno, kaj je treba storiti, in da so ti trije zakoni minimum, ki ga je treba zaključiti.

„Prizadevali si bomo ohranjati komunikacijo med nami, ki je pozitivna in afirmativna, in da bi v ponedeljek lahko rekli, da smo nekaj uskladili. Da bi naši sklepi šli skozi celoten postopek, moramo to delo zaključiti najkasneje v ponedeljek ali torek, če bo to na koncu nekdo ocenjeval v EU“, je dejal Čović.

Predsednik SDP BiH Nermin Nikšić, ki se je obrnil v imenu strank trojke, je dejal, da so najbližje dogovoru o zakonu o preprečevanju nasprotja interesov.

„Ostajamo zavezani delu in iskanju kompromisov“, je dejal.

Milorad Dodik je dejal, da od Evropskega sveta zahtevajo natančen datum za pogajanja.

„Mislim, da smo že veliko naredili. Vsi trije poudarjamo in verjamem, da brez datuma o pogajanjih to nič ne pomeni in da smo prevarani, če ne bo natančen datum. Verjamemo, da lahko v naslednjih sedmih dneh rešimo nekatera od teh vprašanj“, je dejal in dodal, da hkrati razpravljajo o načinu izvolitve sodnikov Ustavnega sodišča BiH.

„Glede volilnega zakona smo uspeli določiti način izvolitve člana Predsedstva, način izvolitve članov CIK, vendar moramo to dokončno utrditi. RS vztraja pri neposredni izvolitvi člana Predsedstva, vendar nam je sprejemljivo, da v FBiH poteka triaža skozi 3-2-1 kanton s hrvaško večino, vendar razumemo, da tu obstajajo težave. Glede tehničnih sprememb obstaja nerazumevanje, kaj kdo želi storiti. To je treba preučiti“, je dejal Dodik.

Glede izvolitve članov CIK ostaja možnost, da se še naprej volijo v Predstavniškem domu PS BiH, pa tudi da se oblikuje komisija, v kateri bi bili tudi člani Doma narodov PS BiH.

Poudaril je, da delovne skupine delajo tudi na tem zakonu in izpostavil možnost, da se dogovorijo o zakonu o preprečevanju nasprotja interesov.

Glede proračuna institucij BiH je bil usklajen in zdaj poteka potrebna procedura.

„Za razliko od prejšnjega sestanka smo zdaj v položaju, da imamo zakone in da rešujemo dve ali tri vprašanja. Naš predlog je, da se Apelacijsko sodišče nahaja v Banja Luki. Mislim, da ni razloga, da se to ustavi. Sodišče BiH lahko odloča le po zakonih, ki jih sprejme PS BiH, da se uvede red“, je dodal.

Dejal je, da če visoki predstavnik Christian Schmidt vsiljuje karkoli, kar zadeva RS, bo izstopil iz procesa in sprejel svoj volilni zakon ter izvedel volitve na svoj način.

Na eno od vprašanj novinarjev, kdo je kriv, da ni dogovora, je Dodik dejal, da če je nekdo kriv, je to on kot številka ena.

Vodja HDZ je dejal, da želijo odpraviti možnost, da bošnjaški narod izvoli hrvaškega člana Predsedstva.

„Obstajala je možnost spremembe Ustava BiH, vendar ne gre. Nato smo dali miniaturni predlog, da bi odvrnili potrebo po tem, da Bošnjaki izvolijo hrvaškega člana Predsedstva. Glede Predsedstva smo se najbolj strinjali, glede izvolitve članov CIK smo se do neke mere strinjali, glede tehničnih sprememb smo naredili preobrat. Ostalo je še veliko. Pojem integritete mi je sporen. Kajti kakšna večja ogroženost je od tega, da en narod drugemu izvoli člana Predsedstva BiH“, je dejal Čović.

Nikšić je dejal, da spoštujejo stališča HDZ, da mora biti celoten paket, vendar bi se strinjali tudi s spremembami, ki se nanašajo le na integriteto ali samo CIK.

„Vprašanje članov Predsedstva je za nas tudi sprememba Ustava BiH, da bi se izvedle sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice. Mi mislimo, da sedež Apelacijskega oddelka mora biti v Vzhodnem Sarajevu in glede tega se nismo približali“, je dejal Nikšić.