Dodik na čelu države z več kot 30 tožbami, od žalitev do kršitev protikoronskih ukrepov

(Patria) - Kdor javno izziva ali širi nacionalno, rasno ali versko sovraštvo, razdor ali nestrpnost med konstitutivnimi narodi in drugimi, ki živijo ali bivajo v Bosni in Hercegovini (BiH), bo kaznovan s zaporom od treh mesecev do treh let.

Kdor to kaznivo dejanje stori z zlorabo svojega položaja ali pooblastila, bo kaznovan s zaporom od enega do deset let.

To je navedeno v 245. a členu Kazenskega zakonika BiH, na podlagi katerega je Centralna volilna komisija BiH (CIK BiH) vložila kazensko ovadbo zoper predsedujočega Predsedstva BiH Milorada Dodika, zaradi žalitev članice CIK-a Vanje Bjelice Prutine.

Iz tožilstva BiH so za Radio Slobodna Evropa (RSE) potrdili, da je bila ovadba CIK-a prejeta in da bo ta institucija nadaljevala postopke po standardnih postopkih. Dodatnih komentarjev v tem trenutku niso mogli podati.

Milorad Dodik je na novinarski konferenci v Doboju, 21. januarja 2021. leta, po odločitvi CIK-a o razveljavitvi volitev v Doboju in Srebrenici, najprej člane CIK-a imenoval za "fukare, tatove, kriminalce in mešetarje", nato pa izrekel vrsto žaljivih komentarjev na račun ene od članic CIK-a.

"Gospa, ki predstavlja srbski narod (Vanja Bjelica Prutina, op. a.), je poročena ali je bila poročena z Bošnjakom v Sarajevu, muslimanom. Nekdo bo rekel, kaj je s tem, ma ne recite. Nič? Ma ne recite. To kaže, kako je vse nameščeno," je dejal Dodik.

Bjelica Prutina je za RSE dejala, da ne želi komentirati te teme, še posebej po vložitvi kazenske ovadbe, in da se "ne želi spuščati na raven tistih, ki so te stvari izjavili".

Dodik je poleg tega žalil tudi druge člane CIK-a BiH iz srbskega naroda, češ da "le fukara od Srbina lahko glasuje za razveljavitev volitev v Srebrenici".

Volilna komisija je po izjavah Milorada Dodika pozvala tožilstvo BiH, naj ukrepa, saj meni, da "izjave vsebujejo elemente kaznivega dejanja". Tožilstvo ni ukrepalo, zato je CIK 28. januarja vložil kazensko ovadbo zoper Milorada Dodika, in sicer zaradi suma storitve kaznivega dejanja iz 245. a člena Kazenskega zakonika BiH.

"Presenečeni smo nad reakcijo, oziroma nereakcijo tožilstva BiH, oziroma njihovim nemočnim in kratkim sporočilom, da od nas pričakujejo formalni akt. V tej državi so vsi slišali, kaj je bilo rečeno, dvakrat, v regiji je odjeknilo, tako da me s te strani preseneča," pravi predsednik CIK-a BiH Željko Bakalar za Radio Slobodna Evropa in dodaja:

"Ampak, zahtevali so, da formaliziramo, mi smo to storili, in zdaj je na tožilstvu beseda, da oceni tudi to, kar smo rekli, in da pristojni tožilec pove, ali so tu elementi kaznivega dejanja, na katerega smo se sklicevali."

Na izjave Milorada Dodika se je odzvala tudi članica CIK-a Irena Hadžiabdić, češ da jih ocenjuje kot "monstruozne in skrajno neprimerne in sramotne".

"Nosilec najvišje javne funkcije, na javni novinarski konferenci, neposredno in javno izreka takšne besede in takšne besede ne samo proti ženski, ampak tudi o ženski, posega v njen zasebni del, jo javno izpostavlja, kar je popolnoma nedopustno in neprimerno. Proti ženski, ki sedi v instituciji in samo opravlja svoje delo. Ne proti njenemu kakšnemu moškemu kolegu, nikakor," je dejala Hadžiabdić.

Meni, da izjave in verbalni napadi vsebujejo elemente kaznivega dejanja.

"Ampak, kaj nam, ki smo šle in gremo in bomo šle, na žalost, če se to ne ustavi, preostane. Da se vlečemo po sodiščih in gledamo ljudi, ki so nas napadali in ki morda na tem gradijo neko slavo in medijsko pozornost. Nekomu to ustreza," je mnenja Hadžiabdić.

Da je zadnji napad na članico CIK-a le vrh ledene gore medijskega sovražnega govora, usmerjenega proti ženskam, meni Lana Jajčević iz Združenih žensk, nevladne organizacije.

"Visoko pozicionirani politiki v svojem vsakodnevnem nagovarjanju medijev, ko je treba diskreditirati političnega nasprotnika, nekaznovano uporabljajo sovražni govor. Na žalost, vse, kar se v javnem prostoru izreče na takšen način, ni ustrezno kaznovano," pravi Jajčević.

Navaja, da je bilo sproženih le nekaj zasebnih tožb, ki se končujejo z denarnimi kaznimi, kar pa, meni, ni dovolj.

"Ni dosežena t.i. generalna preventiva, ki bi poslala sporočilo tistim, ki uporabljajo sovražni govor, da bo vsak takšen izpad kaznovan," poudarja Jajčević.

Skrb vzbujajoče je, po njenem mnenju, tudi to, da se ženske napada na podlagi videza, zakonskega stanu.

"In to je še bolj izraženo, glede na to, da pri moških redkeje uporabljajo te vrste žalitev, kot so kratke krila, od tiste izjave, če se spomnite, iz sosednje države, iz Hrvaške, 'Nisi za moderca, ampak za madrac'. Torej, ko gre za ženske, je to posebna vrsta žalitev, vendar sovražni govor, ki se uporablja v javnem prostoru, zagotovo ni dovolj kaznovan. Le kazen pošlje sporočilo, da je nekaj prepovedano," poudarja Jajčević.

Predsednik CIK-a Bakalar meni, da je problem veliko širši, še posebej ob upoštevanju družbenih omrežij in dejstva, da je "verbalni napad Milorada Dodika na članico CIK-a sprožil številne komentarje".

"Huje od vsega je to, da javna beseda visokega javnega funkcionarja povzroči dodatne reakcije državljanov. Smo priče, da je na družbenih omrežjih ta izjava sprožila dodatne salve žalitev proti gospe Vanji. Javna beseda javnega funkcionarja ima posebno težo. Dvomim, da gospod Dodik želi storiti kaj žalega gospe Vanji, vendar pa so ljudje različni. In ko se takšna beseda izreče, je lahko spodbuda k kakršnim koli kaznivim dejanjem," je mnenja Bakalar.

Zaradi navedenega CIK meni, da je ključno, da tudi institucije obsodijo to, kar se je zgodilo.

"To se mora ustaviti, če se ne ustavi, se bojim, da bo zelo kmalu imelo zelo resne posledice. Upam, da bodo udeleženci tega zelo kmalu spoznali, kaj delajo in kakšne posledice to lahko ima," je dejala Hadžiabdić.

Kazenska ovadba zoper Milorada Dodika je prva, kot je dejal predsednik CIK-a za RSE, ovadba te vrste zoper uradnika BiH.

Iz volilne komisije pričakujejo, da bo tožilstvo opravilo svoj del dela, "saj je čas, da se prekinejo takšne prakse, še posebej visokih javnih funkcionarjev".

"Upravičeno pričakujem, da bo nekaj ukrenjeno. Vse drugo bo razočaranje, ne le zame, ampak tudi za institucijo in na splošno mislim, da bi moralo biti razočaranje za javnost v BiH," je poudaril Bakalar.

Dodik: SNSD vlaga ovadbe zoper CIK
"Zveza neodvisnih socialdemokratov (SNSD) bo naslednji teden vložila posamične tožbe zoper vse člane Centralne volilne komisije zaradi kršitve zakona v zvezi z ravnanjem glede volitev in glede tega, kar je vidno v zvezi z izločitvijo volitev v Doboju in Srebrenici," je kot predsednik te stranke dejal Milorad Dodik na novinarski konferenci v petek (29. januarja) v Vzhodnem Sarajevu.

Dodik je izjavil, da napoved tožbe zoper člane CIK-a ni odgovor na tožbo komisije zoper njega.

"Če je gospa kaj užaljena, se javno opravičujem, vendar ostajam pri stališču, da dotična gospa iz razlogov, ki so povezani z dejstvi, zame predstavlja dvom te vrste. Koga sem še užalil v Centralni volilni komisiji? Odnosil sem se do ene osebe, ker to ima zvezo s politično konotacijo. Nisem želel užaliti njenega dostojanstva," je dejal Dodik.

Sicer pa je v prvi reakciji po vložitvi ovadbe CIK-a Milorad Dodik medijem dejal, da "ima več kot 30 tožb zoper njega".

"Karkoli izrečeš, takoj nekdo iz Federacije BiH vloži tožbo," je dejal. Omenil je tudi tožbe, ki jih je zoper njega vložil Transparency International v BiH (TI).

"Kdo ste vi, da to delate, kdo ste vi, da odločate o naših življenjih?" je vprašal Dodik in dodal, da bi "radje ne živel v takšni državi (BiH, op. a.)".

Tožbe so, pravijo pri Transparencyju, vložene pri različnih tožilstvih, glede na krajevno in vse druge pristojnosti.

"Zadnja vložena ovadba je bila povezana z navedbami v Narodni skupščini RS o prisluškovanju opoziciji. Pred tem, leta 2018, so bile vložene štiri kazenske ovadbe v zvezi s kršitvami svobode odločanja volivcev, podkupovanjem pri volilnem procesu, kršitvami enakopravnosti državljanov," je dejala Ivana Korajlić iz TI za RSE.

Korajlić navaja, da gre pri ovadbah iz leta 2018 večinoma za izsiljevanje volivcev, grožnje volivcem, da bodo ostali brez dela, če ne bodo glasovali za SNSD (Zvezo neodvisnih socialdemokratov).

"Ali v primerih, ko je neposredno grozil upokojencem, da bodo morali vrniti sredstva, ki so jim bila izplačana, če ne bodo glasovali za SNSD, ali primer, ko so grozili zdravstvenim delavcem, da ne bodo dobili povišice plač in podobno, če se bodo pritoževali in protestirali," pravi Korajlić.

Pri Transparencyju opozarjajo, da je bila tudi leta 2008 vložena kazenska ovadba v zvezi z nepravilnostmi pri gradnji stavbe Vlade RS.

"Po tem je tudi SIPA (Državna agencija za preiskave in zaščito, op. a.) vložila poročilo tožilstvu BiH, vendar je bilo to na koncu preneseno, znižano na specialno tožilstvo in nikoli ni bilo obravnavano," pravi Korajlić.