Dodik je objavil konec Daytonu in začetek secesije RS: Ali so probosanske sile pripravljene vrniti Ustavo RBiH?

Piše: Rasim Belko

Danes, na ta deževen ali kakšen drug dan, se bo zgodila mirna odcepitev Bosne in Hercegovine. Ta proces se je začel in ga ni mogoče ustaviti. Tako je predsednik RS Milorad Dodik še enkrat objavil tisto, česar v Bosni in Hercegovini očitno nihče ne želi slišati ali sliši, a se v strahu dela mrtvega.

In vse to Dodik pove po obisku generalnega sekretarja Nata Jensa Stoltenberga v Sarajevu, ki je včeraj ponovil staro frazo, da zavezniki Atlantskega zavezništva v celoti podpirajo suverenost in ozemeljsko celovitost.

Vendar bi morali državljani Bosne in Hercegovine ter prodržavna politika bolj verjeti Dodiku, torej da so njegovi nameni in sporočila bolj resnični kot Stoltenbergovi. Kajti ta država je že imela izkušnje z mednarodnimi obljubami in le naivni lahko verjamejo, da so iskrene.

In Dodik je odločen, kmalu bo k Viktorju Orbanu in Vladimirju Putinu, tam bo dobil podporo in nove naloge. Nato se bo vrnil in bo še bolj prepričan v priložnost, da z mirno disolucijo razdeli Bosno in Hercegovino.

Navsezadnje je Dodik danes v nagovoru javnosti jasno dejal – BiH se bo razšla, ker v Evropsko unijo ne bo vstopila, dokler se ne reši vprašanje tujih sodnikov, volilnega zakona in odhoda OHR-ja. Dodik ve, da se bo, tudi če se to reši, Bosna in Hercegovina zagotovo razšla, ker Ustavno sodišče brez tujih sodnikov in obremenjeno z etnično delitvijo in glasovanjem ter legitimno glasovanje jasno vodijo v mirno disolucijo Bosne in Hercegovine.

Največji problem v vsem je dejstvo, da je Dodik najmočnejši politik v Bosni in Hercegovini z jasno določenim časovnim načrtom za uresničitev ciljev. Poleg vsega, čeprav se Sarajevu zdi smešno, ima Dodik resne zaveznike v Rusiji, Srbiji, na Kitajskem, Madžarskem, pa tudi v nekaterih drugih državah.

Bosna in Hercegovina jih načeloma ima več, a jih je imela tudi v devetdesetih, nato pa doživela dvojno agresijo in različne oblike zločinov do genocida.

Zato je na prodržavni politiki v Sarajevu, ne glede na to, kaj ta pojem pomeni, da zagotovi vse potrebno, s čimer bo Dodika odvrnila od disolucije, hkrati pa zagotovi sredstva in vse potrebno, kar mu bo dalo vedeti, da bo preprečen, če poskusi.

Mirne disolucije ni, to ve Dodik, tako kot ve Stoltenberg. Zato je vprašanje, ali je prvi mož na balkansko turnejo prišel le s zgodbo o bazah in ali bodo te baze služile ohranjanju miru, ne glede na secesijo in širjenje ruskega vpliva.

Ali drugače, ali je Natu edini cilj ohranjati mir, glede na to, da Dodik prosto in samozavestno napoveduje secesijo, krši Dayton brez resnih posledic. Če je tako, bi prodržavne sile Bosne in Hercegovine imele pred seboj Nato.

Tisto, kar pa v vsem preseneča, je tudi dejstvo, da so se prodržavne, bošnjaške ali probosanske sile pri komentiranju bolj ukvarjale s politiko obiska Stoltenberga, namesto z izrečenimi in neizrečenimi sporočili. Kajti Stoltenberg za razliko od prej zdaj le govori o podpori BiH, ne pa tudi, da bodo zavezniki Nata branili ozemeljsko celovitost in suverenost BiH.

„Ni razloga, da bi se danes zadrževali pri Daytonskem sporazumu,“ je sporočil Dodik danes in jasno dal vedeti, da je mirovni sporazum zanj črka na papirju, ki mu dobro dene le, ko mu koristi za potrebe RS in njene secesije.

Pričakovati je, da so politiki trojke, pa tudi probosanske stranke iz Sarajeva, že pripravljene na ustavne spremembe, glede na to, da je predsednik RS javno objavil, da Daytonski mirovni sporazum ni več v veljavi.

To pomeni, da mora prodržavni politični dejavnik postopati po Ustavi Bosne in Hercegovine, ki nedvoumno predvideva, da se s prenehanjem veljavnosti Daytona vračamo na Ustavo Republike Bosne in Hercegovine. V tej Ustavi je Bosna in Hercegovina enotna, entitete in kantoni neobstoječi. Torej, z enim šahovskim potezom bi probosanski politični blok lahko trajno razpršil sanje Milorada Dodika.

Če že niso pripravljeni te ideje nositi do konca, potem naj vsaj poskusijo preprosto videti reakcijo mednarodne skupnosti, ki nemo opazuje Dodikove napovedi secesionizma.

Ključno vprašanje je, ali so probosanske sile pripravljene kot Dodik?