Dodik in SNSD ne dajeta denar za kulturne ustanove, a Sarajevsko hagado bi dali Izraelu, ta načrt je treba preprečiti!

(Patria) - Predsednik SNSD-a Milorad Dodik je med obiskom Izraela dejal, da bo predlagal vrnitev Sarajevske hagade, ki je shranjena v Zemaljskem muzeju BiH, v Izrael.

In medtem ko pravzaprav politika SNSD-a ne dovoljuje financiranja sedmih ustanov, pomembnih za državo, ga to ne ovira pri poskusu odtujitve enega najdragocenejših eksponatov, ki jih ima Zemaljski muzej BiH.

Ta poskus je treba takoj preprečiti, tako s strani Zemaljskega muzeja BiH, kot tudi z nasprotovanjem judovske skupnosti v BiH, pa tudi s strani politike, ki ne sme dovoliti, da bi se Hagada kdajkoli več znašla v tem kontekstu.

Zemaljski muzej je leta 1894. leta kupil Sarajevsko hagado od sarajevske sefardske družine Koen za vsoto 150 kron. Iz Sarajeva je bila poslana na analizo na Dunaj, od koder je bila po nekaj peripetijah vrnjena po nekaj letih. Dosledna lastni usodi, Sarajevska hagada tudi v muzejski zbirki ne najde trajnega miru. Prvih dni po vstopu nemških vojaških sil v Sarajevo leta 1941 so njihove oblasti od takratnega direktorja Joze Petrovića zahtevale, da jim izroči takrat že dobro znani usnjeni kodeks. Petrović je s pomočjo kustosa Derviša Korkuta, ob ogromnem tveganju takšnega dejanja, uspel izogniti tej zahtevi, Hagada pa je bila skrita na varnejšem mestu, po verodostojnih pričevanjih, v mošeji, v eni od muslimanskih vasi na planini Bjelašnici, kjer je dočakala konec II. svetovne vojne.

Naslednji poskus odtujitve se je zgodil v petdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so ponovno delavci Zemaljskega muzeja BiH preprečili krajo, da bi, upajmo, zadnjič ta dragoceni rokopis bil ogrožen na začetku obleganja Sarajeva leta 1992, ko se je Zemaljski muzej BiH znašel na prvi obrambni liniji mesta in ko je doživel huda uničenja, od katerih se še vedno ni v celoti opomogel. Sarajevska hagada je razstavljena in dostopna širši kulturni javnosti v posebej zavarovanem prostoru pod natančno določenimi pogoji.

Navedena dejstva o Sarajevski hagadi, tako tista, do katerih se je prišlo z analizami in raziskavami, kot tudi tista, ki so nam znana iz kratkih zapisov na njenih straneh, ter skozi predaje, ki jo spremljajo desetletja, to knjigo naredijo neprecenljiv vir za raziskovanje kulturne preteklosti Judov v stoletnem iskanju domovine, ter živo pričo odprtosti družbe in okolja, v katerih strah pred drugačnim nikoli ni bil neozdravljiva bolezen, navaja objava na spletni strani Zemaljskega muzeja BiH.