Dodik in Čović s pomočjo EU 'preganjata' državno pravosodje iz Rs-a, nameravata ukiniti pritožbeno pristojnost Sodišča BiH

V senci dogajanja okoli Ustavnega sodišča BiH Milorad Dodik in Dragan Čović pripravljata nov udarec na pravosodje Bosne in Hercegovine. Končni cilj je Sodišču BiH odvzeti pristojnost za sojenje v primerih kriminala na ravni entitet, torej za kriminal, storjen v entitetnih institucijah, piše Istraga.ba.

“Sklicujem”, je prejšnji teden napisala predsednica Ustavnega sodišča BiH Valerija Galić, “136. plenarno zasedanje Ustavnega sodišča Bosne in Hercegovine”.

Pod točko IV (štiri) dnevnega reda bo obravnavan tudi predmet U-15-20. Gre za zahtevo Borjane Krišto (v času vložitve zahteve predsednice Predstavniškega doma Parlamentarne skupščine Bosne in Hercegovine, danes pa predsednice Sveta ministrov BiH) za oceno “ustavnosti člena 9. odstavek (1), člena 10. odstavek (4) in člena 11. odstavek (1) točka b) Zakona o sodišču Bosne in Hercegovine”.

Borjana Krišto od Ustavnega sodišča zahteva ukinitev pritožbene pristojnosti Sodišča BiH. Če bo Ustavno sodišče to sprejelo, bi Sodišče BiH v vseh primerih lahko odločalo le kot sodišče prve stopnje in do morebitne ustanovitve novega sodišča nobena odločitev, sprejeta na državnem sodišču, ne bi bila pravnomočna.

“Spoštovani, v skladu z Ustavo BiH, člen VI.3.a) Ustave BiH, vam posredujem Zahtevek za oceno ustavnosti Zakona o sodišču BiH in sicer določb člena 9. odstavek (1), člena 10. odstavek (4) in člena 11. odstavek (1), točka b)”, je navedeno v dopisu Borjane Krišto, posredovanem Ustavnemu sodišču BiH 17. decembra 2020.

Člen 9. Zakona o sodišču BiH določa pritožbeno pristojnost.

“Sodišče je pristojno odločati po: a) pritožbah zoper sodbe ali odločbe, ki jih sprejme kazenski oddelek tega sodišča; b) pritožbah zoper sodbe ali odločbe, ki jih sprejme upravni oddelek tega sodišča; c) izrednih pravnih sredstvih zoper pravnomočne odločbe, ki so jih sprejeli oddelki sodišča, razen zahtevka za ponovitev postopka”, piše v členu 9., katerega ustavnost Borjana Krišto izpodbija.

V obrazložitvi njene zahteve za oceno ustavnosti piše, da določbe Zakona o sodišču BiH niso v skladu z Ustavo, Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter določbami Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah. S temi določbami je namreč predpisano dvostopenjsko odločanje v vseh primerih. Borjana Krišto meni, da Sodišče BiH ne more odločati tudi po pritožbah, ker ima predsednik sodišča zakonsko pravico, da sodnike razporedi v oddelek, ki ga želi.

“Stranke, ki sodelujejo v postopkih pred Sodiščem BiH, imajo pravico do pritožbe zoper odločbe, ki jih sprejme oddelek Sodišča BiH, in s tem je delno izpolnjeno načelo dvostopenjskosti, vendar nimajo pravice, da o njihovih pritožbah odloča višje sodišče, temveč le en oddelek istega sodišča. Da bi se v celoti izpolnilo načelo dvostopenjskosti, bi se pritožbeni oddelek moral organizirati kot posebno višje sodišče”, je obrazložila Krišto.

Torej, na Plenarnem zasedanju Ustavnega sodišča BiH, sklicanem za četrtek in petek, bodo sodniki odločali, ali je Zakon o sodišču BiH v skladu z Ustavo BiH.

Predsednica Ustavnega sodišča BiH naj bi po informacijah Istrage glasovala za sprejem zahteve Borjane Krišto. Predsednico naj bi podprl tudi podpredsednik Zlatko Knežević, sodnik Ustavnega sodišča BiH iz Rs. Od dveh sodnikov, Seade Palavrić in Mirsada Ćemana, se zahteva izločitev, ker sta kot poslanca v Predstavniškem domu Parlamentarne skupščine BiH glasovala za ta zakon, zato bi njuno morebitno ravnanje, meni vodstvo Ustavnega sodišča BiH, predstavljalo navzkrižje interesov.

Toda, ne glede na izločitev Ćemana in Palavrić, ključno vlogo naj bi imeli mednarodni sodniki. Od njiju treh bi bilo dovolj, da glasujeta dva. V tem primeru bi predsednica Ustavnega sodišča BiH Valerija Galić lahko izkoristila pravico do dvojnega glasu, kar bi privedlo do razglasitve posameznih določb Zakona o sodišču BiH za neustavne. Na ta način bi bila pritožbena pristojnost Sodišča BiH dejansko ukinjena, Parlament BiH pa bi dobil nalogo, da ustanovi pritožbeno sodišče oziroma sprejme zakon o sodiščih BiH, ki bi nadomestil Zakon o sodišču BiH.

Dan pred odločitvijo Ustavnega sodišča BiH je v Sarajevu gostovala generalna direktorica za Evropo v Službi za zunanje zadeve Evropske unije Angelina Eichhorst. Z njo so bili uradniki vladajoče koalicije. Po srečanjih z uradnico iz EU sta Milorad Dodik in HDZ objavila isto sporočilo.

“HDZ BiH poziva, da se brez odlašanja nujno sprejme zakon o sodiščih Bosne in Hercegovine”, je sporočila stranka.

Tudi predsednik RS Milorad Dodik je na novinarski konferenci v Vzhodnem Sarajevu dejal, da je pripravljen podpreti tri “evropske” zakone, med katerimi je tudi zakon o sodiščih BiH.

Na prvi pogled se Dodik in Čović zavzemata za reformne zakone. Vendar je bistvo nekoliko drugačno. Novi zakon o sodiščih, ki ga pripravlja Ministrstvo za pravosodje BiH (kader HDZ-ja), dejansko predvideva izgon državnega pravosodja iz entitet. Tako bi na primer v zakonu bilo navedeno, da so sodišča na ravni BiH (Sodišče BiH in Pritožbeno sodišče BiH) pristojna le za kriminal, storjen v obeh entitetah ali v eni od entitet in Brčko distriktu. To v bistvu pomeni, da kriminal v na primer institucijah RS, če se ne povezuje s kriminalom v Federaciji, ne bi mogel biti obravnavan na Sodišču BiH. Poenostavljeno, primer Respirator nikoli ne bi mogel biti obravnavan na ravni pravosodja BiH.