Dodik, Čović, Nikšić in Krišto v Bruselj prihajajo z praznih rok: po obisku von der Leyenove ni bil sprejet noben reformni zakon

Piše: Amra Vrabac

Po obisku predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen v BiH 1. novembra ni bil sprejet noben „evropski zakon“ iz 14 prioritet iz poročila EK o BiH.

Čeprav je von der Leyen takrat jasno poudarila Zakon o sodiščih in Zakon o nasprotju interesov, noben od njiju ali drugi, o katerih se razpravlja, ni bil na dnevnem redu sej Sveta ministrov BiH. V čakanju so tudi Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorističnih dejavnosti, sporazum s FRONTEX-om...

Medtem ni bilo niti sestanka državne koalicije, po obisku generalnega sekretarja Nata, Jensa Stoltenberga, pa je predsednik SNSD Milorad Dodik sporočil, da Borjana Krišto nima več podpore te stranke, ker na sestanku ni bilo kadrov iz RS.
Dodik je ponovil svoje zahteve, to je odhod tujih sodnikov iz Ustavnega sodišča BiH ter volilni zakon BiH, ki je pravzaprav prva zahteva HDZ BiH.

Ta teden so se v PS BiH sestali predstavniki strank trojke in HDZ BiH, Dragan Čović pa je dejal, da ni imel stika s SNSD. Napovedal pa je intenzivne pogovore v naslednjih desetih dneh. Vendar od takrat do danes javnost ni seznanjena, da bi bili sestanki koalicijskih partnerjev, časa pa je vse manj.

V torek, 5. decembra, bo v Bruslju potekal drugi Politični forum pod predsedovanjem evropskega komisarja za širitev Oliverja Várhelyija. Čeprav so iz Delegacije EU v odgovoru Patrii jasno določili, kdo je prejel vabilo za udeležbo na sestanku v Bruslju, je Milorad Dodik že prejšnji mesec razkril, da „gre v Bruselj 5. decembra, da jim vse pove“.

Kot so pojasnili iz Delegacije EU, so se na prvem Političnem forumu na visoki ravni, ki je potekal 17.5.2023, politični in institucionalni voditelji v Bosni in Hercegovini zavezali, da bodo izvedli določeno število ključnih dejavnosti, da bi se premaknili naprej na poti evropskih integracij. Osredotočenost razprav je bila na čimprejšnjem izpolnjevanju pogojev za odprtje pristopnih pogajanj, udeleženci pa so se strinjali, da se zberejo na novem forumu čez 6 mesecev. Medtem je Evropska komisija priporočila odprtje pristopnih pogajanj z Bosno in Hercegovino pod pogojem, da se v zadostni meri izpolnijo pogoji, nujni za članstvo.

Poleg Borjane Krišto kot predsedujoče Sveta ministrov BiH, med ostale povabljene udeležence spadajo Skupni kolegij Parlamentarne skupščine Bosne in Hercegovine, predsedniki klubov, namestniki predsedujočega Sveta ministrov Bosne in Hercegovine, direktor Direkcije za evropske integracije, predsedniki vlad Federacije Bosne in Hercegovine in Republike Srbske, predsedniki vlad desetih kantonov v Federaciji Bosne in Hercegovine ter župan Brčko distrikta.

„Pričakovati je, da bodo udeleženci razpravljali o napredku pri izpolnjevanju 14 ključnih prioritet iz Mnenja Evropske komisije, reformnih korakih, napovedanih ob pridobitvi statusa kandidatke Bosne in Hercegovine, ter reformah, povezanih z novim Načrtom rasti za Zahodni Balkan Evropske unije. Pred samim forumom se bo odvijal sestanek strankarskih voditeljev iz Bosne in Hercegovine s komisarjem Várhelyijem“, so navedli iz Delegacije EU.

Končno število potnikov za Bruselj je v tem trenutku neznano, a poglejmo, kaj je znano. Naslednja seja Sveta ministrov BiH je načrtovana za 7. december, torej dva dni po Bruslju. Dnevni red še ni znan, ni pa izključeno, da se bo dnevni red „utrdil“ že v samem Bruslju.

Predsedujoča Krišto je na uradnem potovanju v Dubaju, možnosti, da se državna koalicija sestane pred odhodom v Bruselj, da bi na sestankih vsaj približno govorili z eno samo besedo v imenu Bosne in Hercegovine, pa so majhne.

Treba je spomniti, da je osem poslancev državne koalicije iz RS vložilo pobudo za razrešitev ministra za obrambo BiH Zukana Heleza zaradi izjav o „vojaških taborih in usposabljanjih v RS“.

Predsednik SDP BiH Nermin Nikšić je dejal, da SDP podpira Svet ministrov BiH, pa tudi samega Heleza, ter da bi bilo za kakršno koli odgovornost najprej treba ugotoviti, ali je bil zakon kršen.

Odnos v državni koaliciji je očitno narušen, zato je vprašanje, kako naj Bruselj v takšni atmosferi resno jemlje oblasti v BiH.

Čeprav nekateri upajo, da bi Evropski svet, ki zaseda v naslednjih desetih dneh, morda le priporočil odprtje pogajanj z BiH, je težko pričakovati takšno odločitev, saj bh. oblasti v Bruselj prihajajo z praznih rok, kar je jasno razvidno tudi iz poročil s sej Sveta ministrov BiH in obeh domov PS BiH.