General Kovačević pred Sudom BiH: JNA je oborožila 69.000 bosanskih Srbov

Napisal: A. Čorbo-Zećo

Na sojenju za dogodke v Dobrovoljaški ulici v Sarajevu je pričalo tožilstva Bosne in Hercegovine Dušan Kovačević preko videokonference iz Beograda odgovarjal na vprašanja obrambe, potem ko ga je neposredno zaslišal tožilec Mladen Vukojičić oktobra letos.

Dušan Kovačević je bil pomočnik za logistiko poveljnika Druge vojaške oblasti, na čelu katere je bil Milutin Kukanjac. Dejal je, da je konec aprila poveljstvo na Bistriku blokirano, 2. maja 1992. pa napadeno.

Odvetnica Ejupa Ganića, Lejla Čović, je na začetku od priče Kovačevića zahtevala, naj pove, kdo je bil v coni odgovornosti Druge vojaške oblasti, na kar je pričalo dejalo, da so bili pod Drugo vojaško oblastjo Četrti korpus iz Sarajeva, Peti iz Banje Luke, Deveti iz Knina, Deseti iz Bihaća, Sedemnajsti iz Tuzle in letalstvo v Sarajevu.

Potrdil je, da je bilo skoraj 500.000 vojakov.

"Naše nadrejeno poveljstvo je bil Generalštab v Beogradu," je dejal Kovačević.

Priča Kovačević je sicer že pričal pred Haškim sodiščem, in sicer v obrambo vojnih zločincev Momčila Perišića in Radovana Karadžića.

Odvetnica Čović je od priče zahtevala, naj pove, kaj je JLA počela po tem, ko je izvedela, da je 1. marca 1992. z odločitvijo vseh državljanov BiH postala suverena in neodvisna država.

Priča je trdil, da je JLA priznala neodvisno BiH, da so imeli ukaz, da preprečijo spopade etničnih skupin, toda na vprašanje odvetnika, kaj je zanj in za poveljstvo JLA bila paravojaška enota, je Kovačević dejal, da so to bile vse enote, ki niso bile podrejene JLA.

Toda, po njegovih besedah, oboroževanje prostovoljcev iz srbskega naroda in prostovoljske enote, ki so takrat nastajale, niso bile paravojaške enote, ker so vstopile v sestav JLA.

Priča je dejal tudi, da je Radovan Karadžić poklical Milutina Kukanjca, da se enote teritorialne obrambe srbskega naroda, ki so bile že formirane, vključijo v JLA.

"Te enote so bile v sestavu ali pod poveljstvom JLA," je dejal Kovačević.

Konkretno o 2. maju, ko je bil Alija Izetbegović ujet na sarajevskem letališču, je Kovačević potrdil, da je bilo letališče Sarajevo pod nadzorom JLA.

"Generalštab v Beogradu je v dogovoru s Kukanjcem sprejel odločitev, da se Alija preloži v Lukavico v vojašnico, ker smo imeli informacije, da je njegova varnost ogrožena. Nihče ga ni pričakal, njegovo pristajanje ni bilo napovedano," je dejal Kovačević.

Mimogrede, odvetnik Senad Pizović je Kovačevića vprašal, komu naj bi se predsednik suverene države najavil, vendar Kovačević ni imel jasnega odgovora.

Tudi sodnik Darko Samardžić je zahteval pojasnilo, ker je pričalo trdil, da je bil Izetbegović 2. maja ogrožen, da pa je bil 3. maja svoboden človek in je lahko odkorakal v stavbo Predsedstva, zato je sodnika zanimalo, kaj se je zgodilo. Kovačević ni mogel konkretno odgovoriti, ampak je omenjal UNPROFOR in ozemlje.

Kot tudi številne druge priče, tudi ta ni vedel, da je 2. maja potekal množični napad na mesto Sarajevo, niti da je gorela Pošta v glavnem mestu BiH.

Odvetnica Edina Rešidović je od Kovačevića zahtevala, naj pove, koga je JLA oboroževala z orožjem iz skladišč JLA, če trdi, da je JLA branila vse prebivalstvo.

Omenila je tudi odvzem orožja iz skladišča TO BiH v Faletićih, in pričalo je priznalo, da so oborožili skoraj 69.000 oseb.

"13. aprila je bilo odvzeta vse orožje iz Faletićev, ali je vam kot logistiku to bilo znano," je vprašala Rešidović.

Kovačević je dejal, da je bil takrat blokiran in ni imel stikov.

"Bilo je veliko ljudi, prostovoljcev, ki jih je bilo treba oborožiti," je dejal pričalo.

Sodnik Samardžić je zdaj zahteval novo pojasnilo, ker JLA ni poznala prostovoljcev, ampak rezerviste, katerih neodzivnost v vojsko je kaznivo dejanje.

"Niso se javili pripadniki drugih narodov," je dejal Kovačević.

Pomembno vprašanje je tudi, kdo je sprejel odločitev, da se 3. maja pripadniki JLA umaknejo z orožjem, ker je 27. aprila sprejeta odločitev o umiku JLA, kjer so postali pripadniki tuje vojske.

"To je bil dogovor z Alijo, da se gre z orožjem," so besede Kovačevića.

Priča je dejal, da ni bil prisoten na delu pogajanj, ko je bila ta odločitev sprejeta, in je dejal, da mu je Kukanjac rekel, da je Alija prenesel dogovor njegovim sodelavcem, ki so ga naprej posredovali.

Prav tako je pričalo danes odgovorilo odvetnici Čović tudi o prvih pogajanjih v stavbi PTT-ja, kjer so bili Ejup Ganić, Milan Aksentijević in poveljnik enot UNPROFOR-ja Lewis MacKenzie. Dejal je, da je takrat Aksentijević prišel v stavbo Druge vojaške oblasti in sporočil, da mora Kukanjac iti v stavbo PTT-ja, kamor bo prišel tudi Alija Izetbegović.

Toda pričalo je oporekal, da je prišlo do upora častnikov in starešin Druge vojaške oblasti, ampak da Kukanjac ni šel.

"Ta pogajanja so propadla," je dejal Kovačević.

Po tem je Čović vprašala, kaj se je nadalje zgodilo in s kom se je pogajalo.

"Od takrat so bili vsi doseženi dogovori doseženi izključno z Alijo Izetbegovićem," je dodal Kovačević.