Doboj Jug brez kanalizacije: Čakanje na čisto vodo traja že dve desetletji

(Patria) - Prebivalci občine Doboj Jug že leta čakajo na priklop na kanalizacijsko omrežje, ki je od začetka gradnje pred skoraj dvajsetimi leti še vedno nedokončano. Ta lokalna skupnost, ena najmanjših v Bosni in Hercegovini, se sooča z velikimi težavami na področju komunalne infrastrukture, kar negativno vpliva na kakovost življenja njenih prebivalcev.

Salih Omeragić, ki je pred 15 leti kupil hišo v naselju Matuzići, poudarja, kako pomemben je priklop na kanalizacijo.

„Kanalizacija pomeni manj težav, več zdravja in to je to, ker ko dežuje, se čuti, to in ono, zdaj bo pa bolje. Tako da upamo, da se bomo vsaj konec septembra priključili,“ je dejal Omeragić, poroča BHRT.

Njegova soseda Mirzeta Smajlović pravi, da je priklop prinesel olajšanje.

„Nimam več odpadnih voda. Vse je bilo tam, v neki greznici, kjer je smrdelo, kjer je bilo grozno,“ je navedla.

Gradnja kanalizacijskega omrežja na tem območju se je začela pred dvema desetletjema, do zdaj pa je bilo zgrajenih približno 17,5 kilometra omrežja, kar pokriva približno polovico občine. Težavo pa predstavljajo sekundarni vodi, ki so zaradi konfiguracije terena izjemno zahtevni za izvedbo, kar upočasnjuje priklop vseh uporabnikov.

Župan Doboj Juga, Mirnes Tukić, ocenjuje, da je za dokončanje preostalega dela sistema potrebnih približno 2,5 milijona mark, ki jih bo večinoma financiral kantonalni proračun in skladi za varstvo okolja.

„Ocenjujemo, da potrebujemo približno dva milijona in pol sredstev, da bi se realiziral preostali del sistema sekundarnega kanalizacijskega omrežja. To bomo večinoma financirali iz kantonalnega proračuna od vodnih nadomestil in od Sklada za varstvo okolja Vlade FBiH,“ poudarja Tukić.

Direktor lokalnega komunalnega podjetja „VIS“ Doboj Jug, Maid Škiljo, poudarja trenutni status omrežja.

„Približno 40 do 50 odstotkov je pokritih s kanalizacijskim omrežjem. Vendar pa so težava sekundarni vodi, ki jih je zelo težko zaradi konfiguracije tal pripeljati do uporabnikov,“ opozarja Škiljo.

Posebno težavo predstavlja tudi neizgrajena čistilna naprava za odpadne vode. Prej so bila načrtovana skupna postrojenja za Doboj Jug, Tešanj in Usoro, vendar so ta prizadevanja propadla, lokalne skupnosti pa so odstopile od sporazuma. Župan Tukić poudarja, da bo Doboj Jug zgradil lastno čistilno napravo, ker obstoječi projekt ni ekonomsko donosen.

„Zgradili bomo čistilno napravo za naše občane, glede na to, da smo vso kanalizacijsko infrastrukturo speljali navzdol, projekt, ki ga je predlagal Tešanj, je navzgor, v Kraševu, tako da bi vso kanalizacijo morali prečrpavati, kar bi povečalo naše stroške, izjemno visoka cena in to ne bi bilo ekonomično za naše občane,“ je dejal.

Ocene govorijo, da bo za dokončanje kanalizacijskega omrežja in izgradnjo čistilne naprave potrebnih še deset let in štiri milijone mark naložb.

Medtem ko čakajo na dokončanje te komunalne infrastrukture, se državljani Doboj Juga nadejajo, da bodo končno rešili dolgoletne težave in imeli ustrezne življenjske pogoje.