Do kdaj se bo skrivala resnica o umoru Dženana Memića

Koliko bo še nedolžnih otrok umrlo v prestolnici BiH, dokler sistem ne bo začel kaznovati krivcev. Več kot 100 dni je minilo od umora mladeniča Dženana Memića, pa storilcev ali motivov še niso znani. Vse je ovito v tančico skrivnosti.

Brezštevilna vprašanja se vežejo na to tragedijo, starši, družina, prijatelji in na koncu državljani Sarajeva pa še vedno nimajo odgovora.

Kaj je tako gnilega v tej državi, da morajo družina in državljani izstopiti na ulice in vztrajati pri iskanju in kaznovanju krivca, ne pa tisti, ki so po zakonu dolžni to storiti in so za to plačani?

Zakaj so starši primorani v svoji bolečini iskati resnico pod okni tožilstva, pred policijo, vlado? Zakaj nihče ni potrkal na njihova vrata in jim povedal, kaj se je zgodilo Dženanu tiste usodne noči?

Za starša, ki je izgubil otroka, je že ena minuta čakanja preveč, ne pa 100 dni agonije, laži, prevar, manipulacij.

Kdo je tisti, ki lahko nekaznovano vzame nekomu življenje in za to ne odgovarja? Zakaj molči policija, tožilstvo, oblast?

Kje je policijski komisar Vahid Ćosić, najbolj odgovorna oseba za varnost v Kantonu Sarajevo? Slišali smo od premierja Elmedina Konakovića, da sta se on in nekdanji minister za notranje zadeve KS Ismir Jusko od začetka aktivno vključila v ta primer. In to je v redu. Z človeške plati.

Vendar pa ne premier, ne minister ne vodita preiskav. Znano je, čigavo je to delo. Tistega, ki že 100 dni molči in se skriva pred mediji. Če komisar Ćosić ve kaj o umoru 22-letnega Dženana in molči, potem je nekdo tudi nad njim. Če Kantonalno tožilstvo pod vodstvom Dalide Burzić nima nobenega napredka v preiskavi, potem naj se vsi umaknejo vstran.

Obstaja Zvezni MUP. Obstaja SIPA. Nekdo mora te in druge preiskave privesti do konca, kaznovati krivce. Dovolj je bilo zgodb o pristojnostih in domnevnem spoštovanju zakona, ki omejuje policijo pri opravljanju dela. To Dženanovih staršev ne zanima. Želijo, da najdejo morilca njihovega sina in da ga kaznujejo.

Koliko primerov bomo še imeli, ki nam bodo samo znova dokazovali, da ne obstaja noben sistem, na katerega se oblastniki tega mesta polnih ust sklicujejo?

Katera karika v verigi odgovornosti je v tem primeru popustila? Bo kdo odgovarjal za preiskavo, ki je šla v napačno smer, in kako se je sploh lahko zgodilo kaj takega?

V tem mestu so sedeži vseh varnostnih agencij, vendar to ni dovolj, da bi se ta tragični primer, ki bi se lahko zgodil kateremu koli izmed nas, premaknil z mrtve točke.

Ali smo prišli do trenutka, ko je življenje enega človeka vrednejše od življenja drugega? Koliko nerešenih umorov v Sarajevu ostaja pod tančico skrivnosti zaradi napačnih izjav, preiskav, skrivanja dokazov, vpletenosti družinskih članov, visokih policijskih uradnikov...?

Dženanovi starši ne bodo odstopili, prav tako ne vsi drugi starši in državljani Sarajeva, ki zahtevajo iskanje in kaznovanje morilca ter boljšo varnost. Končno je čas, da komisar Vahid Ćosić javno pove, ali je v tej preiskavi sploh kakšen napredek. Ali pa naj se umakne in prepusti drugim, da resnico privedejo na dan in prevzamejo odgovornost za naša življenja.