Do resnice s skupnimi koraki: V Bihaću opredeljene ključne zahteve za izboljšanje iskanja pogrešanih oseb

(Patria) - Svetovalni odbor Inštituta za pogrešane osebe BiH je danes v Bihaću organiziral okroglo mizo z naslovom "S skupnim delovanjem do resnice - izboljšanje procesa iskanja pogrešanih oseb v Bosni in Hercegovini".

Srečanja so se udeležili svojci pogrešanih oseb, predstavniki Inštituta za pogrešane osebe BiH, tožilstev BiH in Unsko-sanskega kantona, Državne agencije za preiskave in zaščito (SIPA), Mednarodne komisije za pogrešane osebe (ICMP) ter predstavniki mesta Bihać.

Po tem, ko je Midheta Kaloper, predsedujoča Svetovalnega odbora, odprla srečanje, je Saliha Đuderija, članica kolegija direktorjev Inštituta za pogrešane osebe BiH, predstavila aktivnosti Inštituta v preteklem obdobju ter ukrepe, ki se izvajajo za izboljšanje dela pri iskanju pogrešanih oseb.

Poudarila je, da je kljub izzivom proces iskanja in identifikacije žrtev stalen.

- V zadnjih petih letih so bili identificirani posmrtni ostanki 741 pogrešane osebe. Od tega števila je v 243 primerih šlo za nove identitete, medtem ko se 489 primerov nanaša na žrtve, ki so bile že prej identificirane - je poudarila Đuderija.

Med predstavitvami predstavnikov institucij in aktivno razpravo vseh udeležencev so svojci pogrešanih oseb zahtevali učinkovitejše in intenzivnejše ukrepanje vseh pristojnih organov.

Kaloperjeva je ob predstavitvi zaključkov po razpravi poudarila, da je iz vsega povedanega jasno, da je ključnega pomena izboljšanje kapacitet Inštituta za pogrešane osebe, tako kadrovskih kot v smislu njegove opremljenosti z najsodobnejšimi tehnologijami, ki lahko pomagajo pri procesu iskanja.

- Hkrati morajo sredstva, ki so na podračunu Inštituta in so namenjena plačilu informacij o lokacijah grobišč, biti operativna in storiti je treba vse, da bi bila čim prej na voljo za ta namen - je dejala Kaloperjeva.

V konstruktivni razpravi so udeleženci predstavili naslednje konkretne predloge in korake, ki bi prispevali k izboljšanju procesa:

• Nujno sprožiti postopek spremembe Pravilnika o uporabi finančnih sredstev Inštituta za pogrešane osebe BiH, da bi omogočili izplačilo informacij o lokacijah grobišč;

• Nabava sodobnih tehnoloških pripomočkov;

• Aktivnejše vključevanje lokalnih policijskih agencij v proces iskanja, ob aktivnem spremljanju prič v sodnih procesih, ki bi lahko vodile do informacij o lokacijah grobišč;

• Krepitev analitičnih kapacitet Inštituta, z dodatnim usposabljanjem zaposlenih za delo z dokumentacijo, ki je na voljo po odprtju arhivov haaškega sodišča, ter dostop do vojaških arhivov;

• Inzistiranje na tem, da Sodišče BiH in Tožilstvo BiH uporabljata Kazenski zakonik, po katerem je prikrivanje informacij o lokacijah grobišč kaznivo s zaporno kaznijo.

Udeleženci okrogle mize so posebej poudarili, da so medinstitucionalno sodelovanje, izmenjava podatkov in krepitev operativnih kapacitet ključ do boljših rezultatov v procesu iskanja pogrešanih oseb, kot tudi do povrnitve dostojanstva družinam, ki že tri desetletja iščejo resnico.