DISKRIMINACIJA V OBLIKI PREDPISOV Osnutek zakona o doživljenjski nagradi športnikom zanemarja trenerje in krši pravice paraolimpijcev!

Za Patrijo Enes Peštek, delegat Stranke za BiH v Domu narodov Parlamenta FBiH

Za 9. december je razpisan 15. zasedanje Doma narodov Parlamenta Federacije BiH, kjer bo med drugim na dnevnem redu tudi točka Osnutek zakona o doživljenjski mesečni nagradi zaslužnih športnikov v Federaciji Bosne in Hercegovine.

Navedeni zakon, čeprav je končno ugledal luč sveta, kaže resne pomanjkljivosti in diskriminacijske vidike, ki jih ni mogoče prezreti.

Čeprav je bil zakon sprožen z namenom priznanja in nagrajevanja zaslužnih športnikov, se ne moremo otresti vtisa, da je osnovni namen tega zakona izpustil pomembne vidike, kot sta ustrezno priznanje trenerjev in paraolimpijcev.

Prvič, zakon sploh ne upošteva zaslug trenerjev, ki so ključni za uspeh vsakega športnika. Brez trenerjev nobena medalja ne bi bila mogoča. Jasno je, da imajo trenerji pravico do nagrade, ki ustreza njihovemu prispevku, še posebej, ker obstoječa „Uredba Vlade Federacije BiH o določanju meril za dodeljevanje nagrad športnikom, športnim delavcem in športnim združenjem iz FBiH za dosežene vrhunske športne rezultate na mednarodnih tekmovanjih“ jasno določa, da se trenerjem odobri 50 odstotkov nagrade, ki jo športnik dobi za osvojeno odličje.

Vendar pa so v tem zakonu trenerji zaslužnih športnikov popolnoma zanemarjeni, kar kaže na skrajno nepravičnost in diskriminacijo do športnih delavcev, ki so skozi leta vložili neizmeren trud v oblikovanje in usmerjanje športnikov k vrhunskim rezultatom.

Nadalje, diskriminacija paraolimpijcev je prav tako nesporna.

Čeprav je Bosna in Hercegovina podpisala Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic, ki prepoveduje kakršno koli diskriminacijo na podlagi spola, rase, jezika ali drugih značilnosti, ta zakon počne prav to.

Bh. paraolimpijci, ki osvajajo medalje na mednarodnih tekmovanjih, se vrednotijo po nižjem koeficientu v primerjavi z olimpijci, kar je neposredna kršitev njihovih pravic po Evropski konvenciji.

Glede na to, da vse države Evrope in naše okolice, Hrvaška, Črna Gora, Srbija in Slovenija, že od začetka spoštujejo enako vrednotenje medalj za olimpijce in paraolimpijce, se postavlja vprašanje, zakaj BiH zaostaja v tem pogledu.

Ta zakon, namesto da bi prispeval k izenačevanju pravic in priznanj zaslužnim športnikom, športnim delavcem in paraolimpijcem, kaže ne le nespoštovanje njihovega truda in prizadevanj, ampak tudi jasno kršenje osnovnih človekovih pravic, s čimer se Federacija Bosne in Hercegovine postavlja na obrobje glede enakosti in enakih možnosti v športu.