Direktorji letališč Sarajevo, Tuzla, Mostar in Banja Luka zahtevajo moratorij na letalske takse in pristojbine zaradi tveganja krize

(Patria) - Direktorji štirih letališč v BiH so podali pobudo za ponovno uvedbo moratorija na odlok o višini pristojbin za obdobje dveh let. Pobuda je bila poslana Ministrstvu za promet in komunikacije BiH, Direktoratu za civilno letalstvo BiH, Svetu ministrov BiH in Komisiji za promet in komunikacije PS BiH. Pobudo so podpisali direktor JP Mednarodno letališče Tuzla Dževad Halilčević, vršilka dolžnosti direktorice Letališča Republike Srbske Valentina Kecman, direktor Mednarodnega letališča Mostar Marko Đuzel in vršilec dolžnosti direktorja Mednarodnega letališča Sarajevo Dino Selimović.

Kot so navedli v svojem dopisu, do katerega ima Patria vpogled, glede na trenutne okoliščine, globalno negotovost, znatno rast cene letalskega goriva, rast cen letalskih vozovnic, zmanjšanje in odpoved letov, zahteve letalskih prevoznikov po znižanju letaliških pristojbin in letalskih taks ter možna tveganja in posledice za prometni sektor v naši državi, bi ta ukrep, kot v času covida, bil strateško pomemben, pravilen in nujen.

"Hkrati ponovno želimo poudariti pomen in pomen institucije, kot je Direktorat za civilno letalstvo BiH, ter zadevnih pristojbin za financiranje le-tega, in naša zahteva hkrati poudarja tudi potrebo, da Svet ministrov BiH zagotovi potrebne vire financiranja za nemoteno delovanje našega regulatorja, če bo naša pobuda za ponovno uvedbo moratorija podprta, saj menimo, da bo, če ta ukrep ponovno ne bo uveden, znatno upočasnjena in ogrožena nadaljnja rast in razvoj prometnega sektorja v BiH. V zvezi s tem v tem zelo občutljivem trenutku za letalsko industrijo menimo, da je nujno, in prosimo, da se naša pobuda ponovno preuči v smislu ponovne uvedbe moratorija za obdobje najmanj 24 mesecev.

Kot smo že navedli, to prošnjo predajamo na podlagi kazalnikov/učinkov na letalski promet v obdobju prejšnje, začasne ustavitve uporabe Odloka o višini pristojbine, ki jo plačujejo operaterji zrakoplovov na potnika v odhodu, in višini pristojbine, ki jo plačujejo operaterji zrakoplovov na tono prepeljenega blaga/tovora v odhodu z letališč v BiH, kjer je Letališče Sarajevo zabeležilo doslej najboljše/rekordne rezultate glede potniškega prometa, in sicer rast za kar 34%, oziroma 459.755 potnikov več v primerjavi z referenčnim obdobjem pred uvedbo moratorija.

Glede doseženih rezultatov na mednarodnih letališčih Banja Luka, Tuzla in Mostar, ki svoje poslovanje v veliki meri temeljijo na poslovnem sodelovanju z nizkocenovnimi letalskimi družbami, katerih osnovni poslovni princip je izjemno nizka cena letalskih vozovnic na njihovih letih, in da bi dosegli minimiziranje vseh stroškov, vključno s stroški na podlagi navedene takse, je pomembno poudariti, da bi bili ti bistveno pod doseženim prometom, če ne bi bilo navedenega moratorija. Poleg tega menimo, da enoletni moratorij, ki je bil takrat uveden, ni mogel doseči polnih učinkov, glede na to, da letalske družbe svoje poslovanje načrtujejo na večletni ravni in da enoletni moratorij ne more biti osnova za dolgoročne poslovne odločitve in strateško načrtovanje.

Prav tako je pozitiven učinek uvedbe moratorija na uporabo Odloka vsebovan v dejstvu, da so vsa letališča nadaljevala sodelovanje z vsemi letalskimi družbami, ki letijo z teh letališč. V tem kontekstu ponovno želimo poudariti vse dosežene koristi, ki so rezultat uvedbe tega ukrepa v obdobju, ko je bil v veljavi, v smislu, da je poleg rasti prometa in prihoda novih letalskih družb, ta ukrep spodbudil tudi znatno število letalskih družb, da uvedejo dodatne in nove lete na vsa štiri mednarodna letališča v BiH. Torej, poleg dviga konkurenčnosti vseh letališč v BiH, zagotavljanja potrebnih predpogojev za nadaljevanje rasti prometa in širjenja mreže destinacij, bi bil ta ukrep v trenutnih okoliščinah potrditev proaktivnega in strateškega pristopa vseh ključnih deležnikov v tej industriji, kot tudi povezanih industrij, kjer bi se preprečili možni negativni učinki, povzročeni s globalnimi dogodki, ki se že deloma odražajo na načrtovanem in pričakovanem letalskem prometu na vseh štirih letališčih v BiH, z zelo negotovim izidom.

Močna rast cen letalskega goriva že ima negativne učinke v smislu, da se že soočamo z zahtevami letalskih družb po znižanju letaliških pristojbin in taks, da bi se zmanjšali negativni učinki in da ne bi prišlo do ukinitve in zmanjšanja prometa s strani posameznih letalskih družb na vseh štirih letališčih v BiH.

V zvezi s tem menimo, da je naš predlog/prošnja v smislu zamrznitve te takse v naslednjem dvoletnem obdobju potrebna in nujna, vse v cilju ohranjanja nadaljnje konkurenčnosti vseh letališč v BiH, preprečevanja negativnih učinkov in boljšega obvladovanja tveganj, kot tudi uvedbe ukrepov, ki bodo zagotovili potrebne predpogoje za stabilno rast tako prometnega sektorja kot turističnega sektorja, ki predstavljata glavna generatorja razvoja gospodarstva vsake države".

Nadalje navajajo, da te koristi najbolje potrjujejo analize, ki so jih opravile relevantne organizacije, in sicer USAID in UNDP, ki so pokazale, da ima letalski promet ključno vlogo v gospodarskem, družbenem in prostorskem razvoju države ter da predstavlja strateški dejavnik konkurenčnosti vsake države. S študijami je bilo potrjeno, da letalski promet neposredno vpliva na rast turistične porabe, podaljšanje turistične sezone in diverzifikacijo turistične ponudbe, s čimer prispeva k povečanju deviznih prihodkov in razvoju države.

"Za ponazoritev je študija USAID-a pokazala, da zagotavljanje spodbud v tej industriji ima ogromen pozitiven ekonomski vpliv na našo državo in sicer v smislu, da se na 1 vložen EUR s spodbudami, gospodarstvu vrne x15, ko se v enačbo doda povprečen multiplikativni učinek turizma.

Torej, primarni cilj je poleg ohranjanja obstoječih letalskih družb, privabiti tudi nove letalske družbe s poudarkom na nizkocenovnih letalskih družbah, ki generirajo znaten potniški promet in mrežo destinacij na vseh štirih letališčih v BiH in katerih morebitni umik ali zmanjšanje letov bi lahko imelo znatne negativne posledice na delo vseh letališč v BiH, kot tudi na celoten prometni sektor in druge povezane sektorje/dejavnosti. Potencialna izguba za državljane BiH v primeru suspenzije letov s strani določenih letalskih družb je bistveno večja, glede na to, da se potencialnim potnikom odreka možnost potovanja po ugodnih cenah, trenutna kriza z letalskim gorivom pa je že povzročila rast cen letalskih vozovnic.

Dodatno, možno zmanjšanje obsega prometa se lahko hkrati negativno odrazi na zmanjšan obseg skupno doseženih prihodkov od drugih spremljajočih dejavnosti, kar posledično zmanjšuje tudi polnjenje proračuna.

Glede na vse navedeno, prepoznana tveganja in možne posledice, menimo, da bi ponovna uvedba moratorija od 01.04.2026. leta preprečila potencialne negativne učinke in zmanjšala tveganje možnega padca prometa, ter dodatno izboljšala našo konkurenčnost. Prijazno prosimo, da razmotrite možnost ponovne uvedbe začasnega moratorija na Odlok za najmanj 2 leti (2 poletni in dve zimski sezoni), ter da se hkrati najdejo nujna sredstva za financiranje našega regulatorja v obdobju moratorija, še posebej glede na pomen, ki ga imajo letališča, neposredno, pa tudi posredno, za Bosno in Hercegovino in gospodarstvo naše države, kar so zgoraj navedene študije tudi potrdile", so navedli.

Mnenja so, da bi ponovna uvedba moratorija na zadevno takso predstavljala strateški ukrep pomena za razvoj letalskega prometa, turizma in celotnega gospodarstva Bosne in Hercegovine, ter bi prispevala k ohranitvi obstoječih in odprtju novih letalskih linij, povečanju števila potnikov, rasti turistične porabe in krepitvi konkurenčnosti Bosne in Hercegovine na regionalnem letalskem trgu.