
(Patria) - Državna komisija za odločanje o navzkrižju interesov je na zadnji seji kaznovala z 5.000 KM Nikolo Čičo, direktorja Agencije za antidoping kontrolo BiH, ki je ob tej funkciji istočasno opravljal tudi funkcijo predsednika nevladne organizacije, ki se financira iz proračuna. Prijavo zoper njega je vložil Transparency International v BiH, ker je vodil združenje HKD Napredak, ki je samo v letu 2023 iz proračuna Federacije BiH prejel 340.000,00 KM, medtem ko je on opravljal javno funkcijo.
Zakon o preprečevanju navzkrižja interesov na državni ravni jasno prepoveduje funkcionarjem vodenje nevladnih organizacij, ki se financirajo s katerekoli ravni oblasti v znesku, ki presega 20.000 KM oziroma 70.000 KM za združenja s področja kulture in športa. Njemu je bilo navzkrižje interesov ugotovljeno konec lanskega leta, ko je bil pozvan k odstopu, ker tega ni storil, pa mu je Komisija izrekla kazen v višini 5.000 KM.
Kljub temu ostaja vprašanje, ali bo ta sankcija imela učinek, če bo Nikola Čiča še naprej nadzoroval državno agencijo s proračunom okoli 870 tisoč KM in združenje, ki prejema stotine tisočakov KM z različnih ravni oblasti. Navzkrižje interesov pri financiranju nevladnih organizacij z državnim denarjem je precej razširjeno, nedavna raziskava TI BiH, objavljena na platformi Odgovorno.st, pa je pokazala, da politika nadzoruje več kot 2000 združenj, financiranih z entitetne in državne ravni. Zato je pomembna zakonska prepoved, ki obstaja v državnem zakonu, treba pa je tudi spomniti, da je bilo navzkrižje interesov na tem področju nedavno legalizirano v Republiki srbski, in sicer po tem, ko je TI BiH prijavil nekdanjega svetovalca Milorada Dodika Milana Tegeltijo.
Poleg primera Nikole Čiče je državna Komisija za odločanje o navzkrižju interesov na zadnji seji obravnavala še nekaj pomembnih primerov, ki so bili sproženi tudi na podlagi prijav TI BiH.
Ni večine za izrek sankcije zoper generalnega sekretarja Sveta ministrov BiH
Na seji ni bil sprejet predlog Oddelka Komisije, da se ugotovi navzkrižje interesov v primeru Roberta Vidovića, ki ga je TI BiH prav tako prijavil zaradi opravljanja nezdružljivih funkcij. Namreč, Vidović istočasno opravlja javno funkcijo generalnega sekretarja Sveta ministrov BiH, ter javno funkcijo člana Upravnega odbora Agencije za spodbujanje tujih naložb v BiH.
Vprašanje, glede katerega ni bilo soglasja med člani Komisije, je, ali je bil Robert Vidović na položaj v UO Agencije imenovan po uradni dolžnosti, oziroma ali se članstvo v tem UO šteje kot javna funkcija, ter ali bi moral Svet ministrov BiH imenovati nekoga, ki ne opravlja javne funkcije.
Komisija Vidoviću ni odgovorila na vprašanje o svetovalnem mnenju, ki ga je poslal pred več kot letom dni, v zvezi z opravljanjem teh dveh funkcij. Na naslednji seji se bo odločalo o ustavitvi postopka in svetovalnem mnenju po vprašanju Roberta Vidovića.
V primeru Faruka Kapidžića, ki ga je TI BiH prijavil, ker opravlja funkcijo člana Komisije za ohranjanje narodnih spomenikov BiH, ter je hkrati na položaju poslanca v Skupščini Kantona Sarajevo, je bilo ugotovljeno, da je podal zahtevo za razrešitev iz članstva v Komisiji, vendar ta nikoli ni bila sprejeta. Postopek se nadaljuje, ker Komisija zahteva dodatne preveritve in informacije, ali je prejemal nadomestilo tudi po podaji zahteve za razrešitev. Enako je bilo odločeno tudi v primeru še enega člana te komisije Zorana Mikulića, ki ga je TI BiH prijavil, ker poleg članstva v Komisiji za ohranjanje narodnih spomenikov BiH istočasno opravlja funkcijo poslanca v Skupščini Hercegovaško-neretvanskega kantona.
Komentari (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaJos nema komentara. Budite prvi!
Minuta
Sve →Iz drugih kategorija

Visoki predstavnik ni izbran: Nemci, Francozi in Britanci sabotirali Američane, nov poskus konec junija























