Diplomirana Cosa nostra

Piše: Amir Sužanj/BHRT

Ta teden je končno postalo jasno, kaj je ali bi moral biti vodilni in najbolj donosen izvozni proizvod iz naše države, potem ko so mediji v več evropskih državah objavili novico, da je v Bosni in Hercegovini razkrita mreža prodaje ponarejenih diplom. Kot je navedeno v teh poročilih, so posebne bosanske sile za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu – verjetno nekateri posebni pripadniki SIPE – v okviru mednarodne preiskave aretirale sedem oseb, vpletenih v škandal s ponarejenimi diplomami iz Bosne in Hercegovine.

V središču afere, ki je dobila ime Bosniagate, je Mednarodni univerzitet v Goraždu, ob sami reki Drini, ki je izdajal ponarejene diplome in jih prodajal študentom v več evropskih državah. Tiskali naj bi jih v neki sarajevski tiskarni – izkazalo se je, da je bilo tam večja gneča kot pred pekarnami s somuni v tem ramazanskem času, ko je bilo ljudi kot sardel. Uporabljene so bile v več državah, med drugim v Italiji, Švici, na Hrvaškem, v Srbiji in celo v Libiji.

Najdonosnejši izvoz tega natisnjenega listja smo imeli, sodeč po številkah, z Italijo. Več kot tisoč italijanskih študentov je drago plačalo diplome, za katere se je kasneje izkazalo, da so ponarejene. Univerza je samo z izvozom v Italijo, kot bi rekli ekonomisti, zaslužila 26 tisoč evrov. Nihče ni pojasnil, kaj so študenti toliko plačevali, ne da bi vedeli, da je to nelegalno, je pa pojasnjeno, da je ključna oseba celotne afere domnevni rektor za mednarodne dejavnosti Univerze v Goraždu, nek italijanski mislec, možgan celotne operacije, Salvatore Messina.

V tej zgodbi so prevarani študenti dovolili sebi toliko drznosti, da zdaj zahtevajo, kot pravijo, izvedbo pravice in povračilo škode, ki so ji bili izpostavljeni. To so bili, če verjeti bolje obveščenim, tisti študenti, ki bi naj zaključili fakulteto, ne da bi se kdajkoli pojavili, kar pomeni študij po modelu "ključ v roke" – sploh vam ni treba biti tam ali karkoli delati in nadzorovati, dovolj je le, da izberete zanesljivega izvajalca del.

Ti nehvaležni mladi ljudje ne razumejo, da avtentičnost diplome nima odločilnega vpliva na njeno ceno. Zakaj ne pogledajo bolje, pa ne rečejo "hvala", da njihove ponarejene diplome izgledajo bolje kot prave in da so natisnjene na prvovrstnem, ekološko sprejemljivem, biorazgradljivem papirju – ne glede na to, kako ponarejena je taka diploma, ne onesnažuje okolja, tako da jih lahko natisnete dobesedno na tisoče, brez kakršnih koli škodljivih posledic. V Evropi se to namreč še posebej ceni.

In namesto da bi izkoristili to izvozno priložnost in spodbudili domačo proizvodnjo na zasebnih visokošolskih ustanovah, da bi celotno Evropo in preostali svet preplavili s tem našim kakovostnim proizvodom – ponarejenimi diplomami, so domače institucije spet z birokracijo ustavile izvoz. Poslali so specialce, aretirali delavce, pregnali stranke, ustavili proizvodnjo in zasegli repromaterial, in vse to zaman, ker bo zdaj v Evropi izbruhnilo nezaupanje do tega našega izvoznega proizvoda, kot da bi ga na katedrah v Goraždu, bog ne daj, škropili s pesticidi. Pa niso, moj bog, in barva na njih je neškodljiva, v skladu z najstrožjimi evropskimi standardi.

Policija, pravijo, zdaj lovi tega Salvatoreja, ki se je izkazal kot pravi amater. Ni se namreč srečal s pravo, dokazano sicilijansko mafijo, kaj šele da bi obvladal skrivnosti njenega ustvarjanja, sicer ne bi tako hitro uničil donosnega posla.

In človek mora biti, res, malo ponosen, ko prebere, kaj o tej aferi pišejo evropski mediji. Ko smo tolikim Italijanom prodali ponaredke, pa tega niso mogli niti prepoznati, je to zanesljiv znak, da njihova tako opevana cosa nostra ni niti do kolen tej naši kozi... nostri. Njihovi botri so, moj prijatelj, mačji kašelj v primerjavi s temi našimi.