DEL DRUGI Srebrenica je spet padla - kdor se boji, naj izstopi iz vrste!

Piše: Rasim Belko

---

Tipke na tipkovnici se niso še ohladile po političnem samomoru Naše stranke v Mostarju in predaji mesta Draganu Čoviču, še preden smo vstopili v novo fazo političnega samouničevanja domnevne probosanske politike.

Po političnih vodah iz Mostarja plujemo v srebreniško krizo. Krizo pameti, zdravega razuma. Krizo morale in predvsem krizo državniškega delovanja.

Toda preden nadaljujem zgodbo o novi samomorilski bitki probosanskih, se bom spomnil dveh stavkov, ki sem ju napisal ob žalovanju, da bomo Srebrenico izgubili zaradi vseh drugih, nikakor pa ne zaradi nas, takšnih, kot smo.

“Bošnjaško - bosanska politika ni izgubila Srebrenice zaradi srbske politike, preregistracije Srbijancev in podobnih volilnih malverzacij. Bošnjaška politika je Srebrenico prodala v največjem delu za interese SDA v Sarajevu in Tuzli”, sem napisal 29. oktobra v besedilu “Srebrenica je spet padla”.

Virtualni strokovnjaki in patrioti so me zasuli s patriotskimi komentarji in me hvalili, da sem to napisal bolje kot "kakršnkoli četnik".

In zdaj, pet dni pred ponovljenimi srebreniški volitvami, postaja popolnoma jasno, da je Srebrenica resnično padla. Brez strela in boja bo ostala pod oblastjo negatorjev genocida, privržencev vojnih zločincev in podobnih.

Kaj v demokratični drušbi pomeni bojkot volitev in kakšne rezultate lahko pričakujejo tisti, ki bojkotirajo lastno pravico do izbire in biti izvoljeni. De facto je to posilstvo demokracije zaradi lastne nesposobnosti. To je jasno vidna panika nemočnih političnih lutk, ki jih med zaposlitvijo in prepadom loči samo eno uže, uže oblasti.

Zavedajoči se, da so nedorasli nalogi politične obrambe Srebrenice, bi krivdo prenesli na Centralno volilno komisijo, sodišče, Sarajevo, Dodika, novinarje…

A drušina iz Koalicije za Srebrenico je bila desetletja daleč od Srebrenice, ušivajoči se v različne položaje in beneficije. Takrat Srebrenica ni bila pomembna. Takrat je bilo, da povemo po pravici, v Srebrenici znatno več bošnjaškega prebivalstva. Obstajal je up za obstoj Srebreničanov v mestu, kjer so kosti tisočev njihovih najdražjih.

Leta so minevala, Bošnjaki Srebrenice so se razselili po vsem svetu, po vsej Bosni in planetu. In nikogar to takrat ni zanimalo.

Danes, ko je vse te&வர்களுக்கு osvojiti funkcije v Sarajevu, bi nekdo ustvarjal cirkus in rušil državo za kos lasti v Srebrenici. Nekdo bi se danes pridružil Dodiku pri napadu na pravosodje in državne organe samo zato, da bi se imenoval oblast..

Ker brez te fotelje ni več zaposlitve in življenja na visoki ravni.

Alija Tabaković, kandidat Koalicije “Moj naslov: Srebrenica” pravi, da se ne morejo soočiti z diskriminatorno RS, Srbijo in s slabimi odločitvami CIK-a. To je naš vidik boja, da pokažemo, da ne moremo več trpeti krivice”.

Je potreben komu še razlaga, kakšna je kapaciteta človeka na čelu Koalicije, ki naj bi branila Srebrenico pred Grujičem in podobnimi. Kajti Tabaković bi moral vedeti, da se proti krivici in diskriminaciji ne bori z bojkotom in umikom.

Kajti, kot je rekel nekdanji reis Cerič prav v Srebrenici: “Ko postane nasilje zakon, postane upor obveznost”.

Kajti tisti, ki so na pravi strani in se tega zavedajo, se nikoli ne umaknejo. Nikoli. In nikoli.

Zato gospoda iz Koalicije, bodisi se borite bodisi odidite. Pre dolgo vodite, premalo uspevate. Od vašega bojkota Srebrenica ne bo boljša. Bojkot, gospoda iz Koalicije, v politiki pomeni samo belo zastavo.

In tisti, ki se borijo s srcem za prave razloge, nikoli ne izobesijo bele zastave! Zlasti ne v politiki.

Čas je, gospoda, da končno spoznate, da ste zaradi pomanjkanja možnosti in norih ambicij Srebrenico pripeljali pred nov padec. Pravzaprav je nov padec Srebrenice neizbežen.

Čas je, da odidete, pre dolgo ste tu. Čas je za nove sile, Srebrenica jih potrebuje.