Dino Žuđelović se je vrnil v BiH: Verjamem, da se splača vlagati v to državo!

SARAJEVO, (Patria) - Dino Žuđelović se je rodil v Sarajevu leta 1985. Med vojno je kot deček pobegnil v Francijo. Njegova zgodba vrača vero v vrnitev mladih in uspešnih ljudi iz domovine. Žuđelović danes živi in dela v Sarajevu, kamor se je po skoraj dveh desetletjih življenja v tujini vrnil z ženo in tremi otroki.

„Pred vojno sem živel na Dobrinji, star sem bil sedem let, ko se je vojna začela. Spomnim se, ko sem s okna videl, da moji prijatelji odhajajo. V prvih mesecih smo pobegnili iz Sarajeva. Oče in jaz sva v prvem obdobju živela v Parizu, nato pa sva šla na jug Francije. Oče si je hitro našel zaposlitev, jaz pa sem takoj nadaljeval s šolanjem. Nisem znal besede francoščine, a sem se hitro prilagodil. Spomnim se, da mi je šla matematika dobro, ko sem kasneje v štirih-petih mesecih obvladal jezik, je šlo vse lažje. Po letu dni smo se vrnili v regijo Pariza, kjer sem preživel večji del otroštva,“ pripoveduje Žuđelović.

Leta 2005 se je preselil v Southampton v Veliki Britaniji, kjer je nadaljeval visokošolsko izobraževanje. Tam je zaključil študij marketinga, magistriral pa je iz menedžmenta in financ.

„Nekaj let sem delal v prodaji, kjer sem imel priložnost sodelovati s priznanimi svetovnimi blagovnimi znamkami. Sčasoma sem pridobil izkušnje svetovanja v energetiki in nisem bil več odvisen od lokacije dela, zato sva se odločila poskusiti in se vrniti v Bosno,“ nam pripoveduje Dino.

„Življenje v Bosni in Hercegovini ima veliko prednosti, ko gre za pogoje dela, pa tudi izzive. Razumem ljudi, ki živijo zunaj, razmišljajo o vrnitvi, a se zaradi različnih okoliščin še ne morejo odločiti za to,“ nadaljuje Dino.

„Ljudje, ki živijo zunaj, si želijo vrnitve, vendar je težko ustvariti predpogoje za vrnitev. Ko smo se vrnili, smo se navadili na življenje v državi približno leto dni. Spoznali smo, da to smiselno, da želimo tukaj ostati in živeti. Nato sem razmišljal, kako vložiti denar, v posel, ki združuje ideje in oprijemljivost. Želel sem razumeti, kaj je smiselno početi v Bosni. Raziskoval sem tuja tržišča.

Spoprijateljil sem se z ljudmi, se pogovarjal in iskal dobre poslovne rešitve,“ dodaja Dino.

Prednost naše države je cena delovne sile in bližina Evropske unije, tam se nahajajo priložnosti za razvoj posla, kjer še ni razvit visok nivo avtomatizacije, torej kjer obstaja potreba po človeških rokah. Vendar pa izzivi pri razvoju posla obstajajo.

„V Bosni in Hercegovini je veliko stvari, ki jih ne morete pričakovati, vsaj kar zadeva način vodenja posla. Zato je bila pomembna odločitev, da najdemo poslovnega partnerja, ki je imel več izkušenj. Pogoji so bili, da ta oseba že uspešno vodi drugo podjetje, da razume, kako sistem deluje, da imam občutek poštenosti pri tej osebi. Seveda, ko vse to najdete, je pomembno, da je ta oseba pripravljena na sodelovanje. Pot me je pripeljala do partnerja Adija, in tam se je nekako razvila ideja, da skozi ta proces dobimo končni izdelek pod blagovno znamko 'Industriala'. Določili smo naš cilj proti razvoju izdelkov industrijskega dizajna, ki bi bil high-end, s tem obrnjen proti izdelkom višje vrednosti in s tem proti mednarodnemu trgu,“ pripoveduje Dino.

Danes delajo na pripravi salona za promocijo izdelkov zaprtega tipa. Imajo dobre povratne informacije na prototip pohištva. Podjetje „Industrial“ je prepoznano tudi skozi projekt USAID-a „Diaspora Invest“.

„Želimo vse delati postopoma, da ne bi prišlo do napake. Potrebno je delati z večjim tveganjem, razviti izvirni izdelek. Pojdimo narediti tako, da bo naš izdelek nekaj, kar pusti vtis. Biti drugačen, unikaten v dizajnu. Ničesar ne obžalujem, da smo se vrnili. Upam, da bomo uspešni pri razvoju te ideje. Kjer koli se nahajate na svetu, je vsem na prvem mestu, da imajo službo in da lahko preživijo družino,“ zaključuje Dino.